Last Minute

Tule je par naslovov za eseje, ki bi bilo lepo potrenirati pred jutrišnjim dnevom. Toplo priporočam!

a) Je bližina lahko pretesna in zadušljiva?

Po SSKJ beseda odnos pomeni nekaj, kar obstaja med posamezniki ali skupinami, tudi nekaj, kar se kaže v ravnanju s kom, v vedenju do koga. Primerjate odnos med Nastjo in Matjažem ter Nastjo in Jonasom z odnosom med Terezo in Tomažem, Sabino in Tomažem ter Sabino in Franzem. Za koga je v posameznih parih bližina pretesna in zadušljiva? Zakaj? Katere osebe se zavedajo zadušljivosti odnosa, v katerem so, in kako to zadušljivost rešujejo? Opredelite se do naslovnega vprašanja in svoje mnenje podkrepite tako, , da se opredelite, katera od oseb vam je zaradi svojega ravnanja v odnosu najbližja.

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

b) »Ljubezen in telesna združitev sta dvoje povsem različnih stvari.«

Tomaž iz Kunderovega romana Neznosna lahkost bivanja Terezi nenehno zagotavlja, da sta ljubezen in telesna združitev dvoje povsem različnih stvari. Kako Tomaž pojmuje ljubezen, zakaj Terezi nenehno ponavlja navedeno misel in s čim jo argumentira? Se Tereza z njim strinja? Predstavite dogodek, na osnovi katerega si Tereza ustvari mnenje o Tomaževi tezi. Opredelite se do naslovne trditve in razmišljajte, kdo iz Deklevovega Pimlica bi to stališče zagovarjal in kdo bi mu nasprotoval.

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

e) Kategorično soglasje z bivanjem

"Za vsemi evropskimi verovanji, pa naj bodo religiozna ali politična, stoji prvo poglavje Geneze, iz katerega sledi, da je bil svet ustvarjen, kot se šika, da je bivanje povsem v redu in da se torej velja še naprej razmnoževati. Imenujmo to temeljno verovanje kategorično soglasje z bivanjem. " Kako vi razumete Kunderov pojem kategoričnega soglasja z bivanjem? Kaj po vašem mnenju predstavlja nasprotje tega pojma? Katere osebe iz Neznosne lahkosti bivanja in Deklevovega Pimlica izrazito označuje omenjeni pojem in katere njegovo nasprotje? Svoje mnenje podkrepite s konkretnimi dogodki iz romanov. Pa vi? Soglašate z bivanjem ali mu nasprotujete?

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

č) V agoniji ljubezni

Bi lahko odnos med Nastjo in Matjažem ter Terezo in Tomažem imenovali ljubezenska agonija? Označite vse štiri protagoniste (česa se spominjajo, česa si želijo, kakšen je njihov odnos drug do drugega, do sebe, do ljubezni). Izberite in predstavite po en dogodek, značilen za odnos vsakega para, in svojo izbiro utemeljite. Pojasnite, zakaj je Nastjino in Matjaževo razhajanje dolgotrajno in boleče, zakaj je Terezino in Tomaževo približevanje/sobivanje prav takšno. Ovrednotite oba odnosa, ravnanje in ključne odločitve vseh štirih oseb.

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

d) Einmal ist keinmal in kruljenje v črevesju

"Tomaž je rojen iz rekla: einmal ist keinmal. Tereza se je rodila iz kruljenja v črevesju. " Razložite kako se situaciji iz katerih sta se "rodila" oba protagonista Kunderovega romana, odražata na njunih osebnostih. Svojo razlago povežite z Nietzschejevim mitom o večnem vračanju in Terezino razklanost jo med dušo in telesom. S katerimi citati iz romana lahko podkrepite svojo razlago? Ali tudi glavni osebi Deklevovega Pimlica osebnostno določa naslovna situacija? Svoje mnenje utemeljite s predstavitvijo konkretnih dogodkov iz romana. Kakšen odnos zavzameta avtorja obeh romanov do svojih romanesknih junakov? Kako je to vplivalo na vaše doživljanje romanov?

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

a) Je bližina lahko pretesna in zaduš/jiva?

Po SSKJ beseda odnos pomeni nekaj, kar obstaja med posamezniki ali skupinami, tudi nekaj, kar se kaže v ravnanju s kom, v vedenju do koga. Primerjate odnos med Nastjo in Matjažem ter Nastjo in Jonasom z odnosom med Terezo in Tomažem, Sabino in Tomažem ter Sabino in Franzem. Za kogaje v posameznih parih bližina pretesna in zadušljiva? Zakaj? Katere osebe se zavedajo zadušljivosti odnosa, v katerem so, in kako to zadušljivost rešujejo? Opredelite se do naslovnega vprašanja in 'svoje mnenje podkrepite tako, da se opredelite, katera od oseb vamje zaradi svojega ravnanja v odnosu najbližja.

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

b) "Ljubezen in telesna združitev sta dvoje povsem različnih stvari."

Tomaž iz Kunderovega romana Neznosna lahkost bivanja Terezi nenehno zagotavlja, da sta ljubezen in telesna združitev dvoje povsem različnih stvari. Kako Tomaž pojmuje ljubezen, zakaj Terezi nenehno ponavlja navedeno misel in s čim jo argumentira? Se Tereza z njim strinja? Predstavite dogodek, na osnovi katerega si Tereza ustvari mnenje o Tomaževi tezi. Opredelite se do naslovne trditve in razmišljajte, kdo iz Deklevovega Pimlica bi to stališče zagovarjal in kdo bi mu nasprotoval.

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

e) Kategorično soglasje z bivanjem

"Za vsemi evropskimi verovanji, pa naj bodo religiozna ali politična, stoji prvo poglavje Geneze, iz katerega sledi, daje bil svet ustvarjen, kot se šika, daje bivanje povsem v redu in da se torej velja še naprej razmnoževati. Imenujmo to temeljno verovanje kategorično soglasje z bivanjem. " Kako vi razumete Kunderov pojem kategoričnega soglasja z bivanjem? Kaj po vašem mnenju predstavlja nasprotje tega pojma? Katere osebe iz Neznosne lahkosti bivanja in Deklevovega Pimlica izrazito označuje omenjeni pojem in katere njegovo nasprotje? Svoje mnenje podkrepite s konkretnimi dogodki iz romanov. Pa vi? Soglašate z bivanjem ali mu nasprotujete?

Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.

Tukaj pa še par navodil, ki smo jih mi dobili v šoli (lepo za pogledat):

pimlico in Pimlico

Vprašanje:

Za nalogo sem dobil napisati esej in ga predstaviti razredu z naslovom " pimlico in Pimlico ". V njem moram izpostaviti 3 probleme in se osredotočiti na bivanjsko

problematiko.

Miha

Odgovor:

"pimlico in Pimlico"

V uvodu bi napisala, da je začetnik eksistencializma Kiekeraard, da ga je Sartre nadgradil z idejo, da je človek eksistenca pred esenco - obstoj pred svojim bistvom. Človek živi, vendar pa mora svoje bivanje kar naprej osmišljevati. Ko smisla bivanja več ne najde, se znajde v eksistencialni stiski. Poleg tega k človekovemu bistvu spada tudi odnos. Dokler je samo substanca brez odnosa, še ni človek.

V jedru bi napisala, da je v Pimlicu izpostavljenih več eksistencialnih problemov.

Prvi je Matjaževa zaverovanost v hipijevsko gibanje in preteklost in zato nezmožnost živeti v sedanjosti.

Drugi je Matjažev alkoholizem: je pasivni upornik, z opajanjem beži pred osamljenostjo in nerazumevanjem, pred občutkom neljubljenosti.

Tretji je, da se razkraja Matjažev odnos z Nastjo. Nastjo zelo dobro pozna, ima jo rad, a ve, da bi se moral za nadaljevanje odnosa spremeniti. Raje pusti, da ljubezen nadse prikliče krvnike in rablje.

Beseda "pimlico" ima več pomenov.

Prvi je, da je to železniška postaja v Londonu. Tam sta izstopila Nastja in Matjaž, ko sta si šla gledat razstavo Maxa Ernsta v Tate Gallery. Na koncu romana se tam zopet vsi srečajo, a ima drugačen pomen; srečajo se v drugem času, ki jih je postaral. Pimlico je takrat utopija, kraj, ki ga v resnici ni več, Matjaž pa tudi Nastja spoznata, da vrnitev nazaj v nedolžnost sveta ni več mogoča.

Drugi je, da je simbol ustavljenega časa, bližine, ki ne utesnjuje, ko sta čas in prostor eno, simbol medsebojne pripadnosti.

Tretji je, da je pimlico simbol ljubezni in upanja na možnost novega začetka.

V zaključku bi napisala, da je osrednji motiv razhajanje para, ki ga vseskozi pesti pomanjkanje komunikacije in da pimlico preraste iz železniške postaje preko simbola ljubezni in odtujenosti v simbol srečevanja.

_________________________________________________________________________

V zaključku, kakor tudi v uvodu, imaš prostor tudi za osebna razmišljanja. To, kar sem napisala jaz, je samo ena od možnosti.

V veliko pomoč pri razlaganju simbolov ipd. ti je lahko knjižica Esej na maturi 2007, avtorjev Ane Jesenovec, Milana Dekleve, …, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2006.

Irena P.

Ljubezen - kaj to sploh je?

NAVODILA:

• ljubezen načeloma poznamo vsi: lepo je ko se rojeva in trpimo ko umira
• predstavite glavni osebi Deklevovega romana Pimlico in kronologijo njune ljubezni
• razčlenite vzroke in posledice propada njune zveze
• kdaj točno se Nastja odloči, da bo zvezo končala in kakšno vlogo ima pri tem Matjažev oče Andrej
• opredelite se do Nastjinega ravnanja
• kakšna bi bila po vašem mnenju njuna zveza v prihodnosti, če bi se nadaljevala
  

Ljubezen načeloma poznamo vsi, vendar si nismo enotni, kaj ta beseda pomeni. Nekaterim najvišje in najlepše čustvo, drugim silo, zaradi katere obstaja svet, tretjim predstavlja zgolj telesno privlačnost in spolni odnos, četrtim zgolj kemijsko delovanje narave, nekateri pa pravijo celo, da je Bog ljubezen. Trenutki, ko se ljubezen poraja, so res lepi. Neprestano misliš na osebo, ki ti je všeč in si zamišljaš prihodnost z njo. Toda skok od zaljubljenosti do ljubezni je boleč, saj je treba temeljito pogledati vase, poiskati svoje pomanjkljivosti in sprejeti partnerjeve. Seveda pa ni dovolj, če se samo eden trudi. Beseda relativno pomeni odnosno in relacija med dvema osebama je odnos. Ko pa ni več nikakršne relacije, ko je odtujenost, pa o odnosu ne moremo več govoriti. Prav to se je zgodilo z Matjažem in Nastjo, ki sta glavni osebi Deklevovega romana Pimlico.

Nastja je predavateljica na akademiji in ima svoj poklic resnično rada ter v svojem delu uživa. Študirala je v Rimu in v Parizu, potuje in se navdušuje. Njen dolgoletni partner je Matjaž Godec, kantavtor, ki meni, da je že v letih in poskuša s pogovori z otroki zadržati svojo bežečo mladost. Oba hrepenita po ljubezni, a nobeno od njunih ljubljenj ni privedlo do spočetja, kar pa Nastjo navdaja z žalostjo, saj si zelo želi otrok. Ta intuitivna in hipersenzibilna umetnica sovraži Matjažev alkoholizem, ki ga ubija, v nasprotju z njim zna dobro izkoristiti čas. Zaradi njunega umirajočega odnosa jo navdajajta panika in samota. Ta vitka, a kljub temu krepka ženska iskrečih oči nedoločljive barve, s čutnimi in intelektualnimi potezami obraza Matjažu ne bo odpustila, da jo je zapustil. Matjaž se tega zaveda. Ve, da jo bo odrinil od sebe zaradi svoje "luftarske" neodgovornosti in "kretenskih" popivanj, s katerimi se uničuje, ampak nikoli ne uničuje svojega glasbila ali glasbe. Tudi on ima napade panike in se čuti zapuščenega, večkrat se spomni svojih bivših deklet, Barbare in Mojce, kakor se tudi Nastja spominja bivšega fanta Jana. Nastja je redno zaposlena na akademiji in prejema plačo, Matjaž pa ni bil zaposlen nikoli in živi od honorarjev. Skladno z njegovim prekomernim pitjem in kajenjem grejo trma, kujavost, cepetavost in otročje obnašanje. Še vedno živi v šestdesetih letih, v dobi hipijev in se približno tako tudi oblači, seveda manj vpadljivo, a zagotovo ne elegantno. Brije se neredno, vse to pa daje vtis človeka, v katerem je nekaj dekadentnega, njegov stil in moč in za življenje sta v intuitivnem odstopanju od pravil.

Obema pa je skupno, da cenita umetnost, ne gledata je skozi prizmo zaslužka ni denarja, koliko sta stara, ni mogoče povsem natančno določiti, prav tako ne izvemo, kje in kdaj sta se spoznala. Vsekakor je za oba pomembno to, kar se je dogajalo na grških otokih, ko sta ko sta bila mlada in se je njuna ljubezen kazala v najveličastnejši in najlepši, najbolj doživeti podobi. Za Nastjo je pomemben tudi spomin iz Londona, ko sta z Matjažem izstopila na postaji Pimlico in je občutila, da mu pripada. Nato pa sta se vedno bolj odtujevala, dokler se nista dokončno razšla.

Za razpad zveze je odločilnih več dejavnikov. Seveda je najbolj očitna Matjaževa odvisnost od alkohola, vendar ni samo to. Kot osebnostima jima je skupna le ljubezen do umetnosti in ustvarjanja, v vsem drugem pa se njuni poti križata. Ona je vitalistična, polna idej, navdiha in volje do dela, svojim študentom želi dati kar največ. Je ženska "akcije", ustvarjalka in živi za sedanjost. Seveda se spominja dogodkov iz preteklosti, vendar ve, da ni mogoče "dvakrat stopiti v isti reko".

Matjaž pa ustvarja tudi zato, ker mu začne primanjkovati denarja. Večino časa preživi po barih, kjer klepeta s svojimi pivskimi bratci ali pa se zaradi negotovega odnosa z Nastjo spogleduje z mladimi ženskami. Ve, da bi Nastja ostala z njim, če bi se spremenil, če bi opustil svoje slabe navade in razvade, vendar se mu to zdi pretežko. Nastja še nekaj časa brezvoljno vztraja ob njem, a hkrati v njeno zorno polje vstopata Mitja in nadarjeni študent Jonas. Poleg tega se Matjaž nostalgično zateka v preteklost in to mu ne dovoljuje, da bi živel za sedanjost in mislil za prihodnost.

Ko je Nastja našla Matjaža zopet pijanega in neurejenega (po snemanju) ob treznem in urejenem Mitji, se je nenadoma odločila, da se s tečnim Matjažem ne bo več ukvarjala. Seveda je k temu pripomogel tudi njegov odziv "Ej, mama, nobenega vzroka nimaš, da vpiješ, nisem noseč," na njen očitek da se zopet naliva.

Nastja se je po odločitvi, da zapusti Matjaža, počutila precej izgubljeno in žalostno, zato je šla k Andreju, Matjaževemu očetu, ker se je želela pogovoriti. Potožila mu je, kako ji je in rekla, da ljubezen ni spopad, ki se konča s porazom, Andrej pa se s tem ni strinjal in ji tako povedal, da je treba bitko končati. Nastja je tedaj zaznala, da je čas zvezo končati in se je počutila svobodni, vendar pa je dušo zajelo občuje minevanja in odsotnosti.

Posledice njunega razhoda pa so, da je Nastja spala z Mitjo in sta z Jonasom postala par, Matjažu pa so ostale pesmi, pijača in svoboda.

Mislim, da je Nastja s tem, ko je pustila Matjaža, storila prav, prav tako me ne moti, da je šla z Jonasom, všeč pa mi ni njena "avantura" z Mitjem, saj se mi zdi, da se tukaj posti nadvladati Mitjevim vabilom in namigovanjem.

Menim, da bi bila njuna zveza v prihodnosti obsojena na vegetiranje in neuspeh, saj se Matjaž ni bil pripravljen spremeniti, Nastja pa ne več prilagajati in vztrajati. Mislim, da v zvezi, ki ne osrečuje in se partnerja ne trudita, da bi bila uspešna in srečna, nima smisla vztrajati, sicer pa takšna zveza slej ko prej razpade. Za Matjaža in Nastjo je bilo lažje, saj nista imela otrok in tako ne skupne odgovornosti. Verjamem, da smo ljudje srečni le, če svoje napake odkrivamo in jih skušamo popraviti ter znamo odpuščati, saj smo vsi le nepopolna človeška bitja.

Blog Neznosna Lahkost Bivanja

...bo odprt kmalu oz. ko dopolnim svoje zapiske/obnovo.

Zakaj to pišem? Ker mam samo polovico, karkoli drugega bi pa vas prosil!

Ajde, ne bo vam žal, zdaj 6 dni pred esejem stisnimo (beri: pošlji svoje obnove!!!)! :D


UPDATE:

Blog sem kljub primanjkljaju gradiva odprl, sem predobra duša.
Najdete pa ga tukaj (klik!)

(B)Link (b)link

Par koristnih linkov, če jih že niste prej odkrili:

- Pimlico na Wikipediji
- debata na dijaski.net forumu (na katerem lahko celo preberete cel esej tinaje)

Be a part of all this!

OK, Google Analytics mi sporoča, da to zadevo od bloga celo nekdo bere oziroma bolje rečeno, radi se "učite" z mojega bloga. Saj nimam nič proti, kvečjemu hvaležen sem vam za to, ampak upal sem pa vseeno, da bomo kaj sodelovali.

Torej, ponovno vas pozivam, če imate kakršnekoli zapiske, spise, eseje, domače naloge, slike, video-posnetke (?!), ki se vam zdijo celo z najbolj absurdnega kota koristni, jih le pošljite, in (če boste tako zahtevali) pod anonimnim imenom celo objavili. Bliža se ta esej - zakaj se ne bi vsi izkazali...

Le pogumno...: silvok@gmail.com :)


P.S.: Če ima kdo zapiske (bolje rečeno obnovo) Neznosne lahkosti bivanja, se prav tako priporočam, pa bomo objavili še eno stran, namenjeno samo tisti knjigi.

Analitična obnova - 29. poglavje & The End

29. KO JE VLAK ZAPELJAL NA POSTAJO IN PRIČEL ZAVIRATI

Tretjeosebni pripovedovalec, dogajalni čas: neznan, dogajalni kraj: podzemna postaja Pimlico

Pripovedovalec govori o ženski srednjih let, in po podrobnem opisu vemo, da gre za Nastjo, ki se pelje s podzemno železnico proti Pimlicu. Spremlja jo vidno mlajši, postaven (skorajda deček) moški, ki daje dokaj umetniški/boemski vtis. Ugotovimo, da je to Jonas. Prerekata (prerekanje v najmilejši možni obliki) se o tem, da sta stopila na napačen vlak in da to ni njuna cilja postaja. No, Nastja ga vendarle prepriča, da ima ona prav in naj ji le zaupa.

Do sem se bralcu (vsaj meni) zdi, kot da je to sploh prvi odlomek tega romana oz. kot da ga je že v tej knjigi prebral, le da so tokrat moške vloge zamenjane – prej jo je spremljal Matjaž. Ugotovimo, da je situacija sicer res ista, ampak tokrat se to dogaja z Jonasom, kakor se je to dogajalo nekoč z Matjažem.

In glej ga zlomka, na podzemni postaji vidi Nastja Matjaža, opisanega kot petdesetletnega možakarja z dolgimi lasmi, obtolčenega, zapuščenega, s steklenico in cigareti. Nastja ga ogovori, on pa vzame v roke kitaro in začne nanjo igrati. Takoj postane ves mladosten ob nostalgičnih zvokih. Nastja z Jonasom nadaljuje svojo pot do Tate Gallery oz. do stopnic, da se povzpneta iz postaje.

A glej ga zlomka drugič, tam srečata Mitjo in Evo, vsa urejena po zadnji modi.

In potem… sledi tako zanimiv dogodek, ki ga je meni tako zelo težko opisati… konec romana prepuščam vam. :)

Ezra Pound - Ezra Weston Loomis Pound (October 30, 1885 – November 1, 1972) was an American expatriate poet, musician, and critic who was a major figure of the Modernist movement in early-to mid- 20th century poetry. He was the driving force behind several Modernist movements, notably Imagism and Vorticism.

Analitično branje - 28. poglavje

28. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Mitjev dnevniški zapis:

19.06. – Mitja se takoj pohvali, da jo je vendarle dobil, ampak seks je bil nekaj srednjega. Prizna, da je bila tudi njegova krivda, kajti pravi, da je bil predolgo v pozicijski igri. Opazil je tudi, da se je ljubila na čuden način, kot da je bila ves čas odsotna. Bega ga tudi njen odhod, ki pravi, da je bil kot, da se ni dotaknila tal in je stopila čezenj. Sprašuje se čemu? Da se vrne Matjažu?

20.06. – Zbudil se je z mislijo na modrooko nimfico iz Prešerna.
Ta sam stavek pove o Mitji čisto vse! Mitja je čisto nasprotje glavnih oseb tega romana.

Analitično branje - 27. poglavje

27. kamnita ženskA

Nastjina perspektiva, isti dan – koncertni večer

Nastja razume šalo o krvavem čaju in prebodenem jeziku na njen račun, ki jo je Matjaž izpustil pred vsemi. Zdaj ve, da se ga je »odvadila« da več ni odvisna od njega, da lahko zaživi samostojno. Ve, da je to eden izmed njegovih zadnjih albumov in da je aplavz le vljudnostna gesta. Vstane in se odpravi iz dvorane. Za njo pride Mitja in ji ponudi pijačo (ki ji prija). Nastja se znova spominja ljubezenskih trenutkov z Matjažem na enem izmed Jadranskih otokov, in ob tej misli se nasloni na Mitjo in ga celo stisne.

Misli ji tečejo k očetu in k kiparstvu ter zadevam, katerim ne sledim najbolje.

Skratka, sledi dobro flirtanje in dvorjenje Mitje, ki poskuša izpeljati svojo taktiko večera in speljati Nastjo v posteljo. V tem trenutku Nastja občuduje Mitjino zmožnost prilagajanja okolju.

Nato odide z Mitjem peš k njemu domov (Rožna Dolina). Mitja spusti romantično jazz muziko. In potem nastopi seks, v katerega sicer prva privoli Nastja, a na tak način, kot da ji je to dolžnost, za katero bi rada, da čim prej mine.
In resnično hitro mine (vsaj napisano je takole), Nastja se hitro, ne ozirajoč se na Mitjo, odpravi iz stanovanja, kjer se že dela jutro.

Na ulici sreča Andreja, in mu prizna, da je spala dvaindvajset let (toliko je očitno bila v zvezi z Matjažem) ter da sta z Matjažem dokončno narazen.

Ko se vzpenja proti Matjaževem stanovanju jo ne obremenjuje čisto nič več, gor se odpravlja samo (!) po še nekaj »ljubih nevrednosti«.

Chet Baker – ameriški jazz muzikant

Predstavitev glavnih oseb v Deklevinem romanu Pimlico

Ga. Irena Florjančič, prof. na Gimnaziji Škofja Loka, je napisala predstavitev oseb in odnosi med njimi v kratkih alinejah. Gradivo pa lahko najdete tukaj (doc. - za dol poteg) ali tukaj (v HTML obliki). Priporočam (še posebej dobro za domače naloge ali podobne zadeve)!




To gradivo ni bilo odobreno s strani avtorice. Poskusil sem stopiti v kontakt z njo preko e-pošte, vendar je le-ta meni neznana (oz. je nisem našel na Googlu). V primeru pritožbe s strani avtorice, bo ta post odstranjen v najkrajšem možnem času.

Analitično branje - 26. poglavje

26. DRSALNI POLJUB

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: še vedno isti dan, dan koncerta

Matjaž konča svoj koncert, s katerim še naprosi publiko, da kupi njegov najnovejši album. Publika je bila srednje navdušena. Čutil je tudi, da je bila Nastja v dvorani, zdaj čuti, da je zdaj več ni.

Vrne se v svojo sobico, da spije še malo viskija, novega, tokrat Johnnie Walker - Black Label. Pije tako dolgo, dokler mu slabost ne šine direkt v glavo, zato potrebuje svež zrak in odpre okno. V tem trenutku mu pride čestitat Eva za dober nastop. Potem gresta zunaj na eno pijačo. Na poti srečata Mitja in Nastjo a nadaljujeta svojo pot do Evinih prijateljev. Tam si na dušek spije eno pivo, a je še vedno žejen – takoj zatem spet pride bradač, in mu prinese novega Jack Danielsa (vštet v honorar).

Potem Matjaž nekaj »straši« s svojo kitaro pred Evinimi vrstniki, dokler ga Eva nima dovolj. V tem trenutku vidi Nastjo.

Jesih

Leonard Cohen – poet, novelist, pevec in pesnik

Fudžijama - vulkan

Analitično branje - 25. poglavje

25. NAGA KAČA SVET OBRAČA

Nastjina perspektiva, čas dogajanja: isti dan, dan koncerta

Če sem prav razumel, se prizor prične z Nastjinimi mislimi o tem, kako Mitja samo čaka, da bo zgrabil Nastjo za sočutje, ker se z Matjažem ne razumeta. Ampak ona se ne da. Tudi on se ne da – s nekaj besedami jo spravi v neroden, nervozen položaj in se počuti stisnjeno. Na koncu koncev jo razjezi, a vendar še vedno z obljubo, da bo to za njiju ena dolga noč.

Prispe (kje je Mitja, ne vem) do dvorišča kluba, kjer Matjaž igra in se počasi z ostalimi mladimi obiskovalci (študenti) odprav noter, kjer Matjaž že morda igra. Notri vendarle opazi Mitjo, ki se že pogovarja z mlado punco.

Ko začne Matjaž peti svojo pesem V narečju ljubljenja je čivknil šepav trubadur, se Nastja zave, da jo je Matjaž že odpikal, da se on pripravlja na samostojnost. Ve, da te pesmi še ni slišala, da je ne pozna, a kmalu ji je jasno, da je ta pesem zelo stara, a vendarle njej še neznana:

»…mnogo starejša od najine ljubezni, Matjaž je postal krvoses preteklosti, ogledalo, v katerem je zamrznila slika večne preživelosti, …«

Pitijski odgovor – Pitija (več tu) je bila prerokinja v Apolonovem svetišču v antičnih Delfih, ki je dajala uganke oz. dvoumne, nerazumljive, skrivnostne odgovore (za tiste, ki so prišli po nasvet)

Bachove korale

Bretonovi manifesti - Manifest o surrealizmu

Analitično branje - 24. poglavje

24. KDO NEKI SEDI PRVOOSEBNO

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: na dan koncerta

Matjaž se pripravlja na svoj nastop v svoji sobici za odrom, in se pritožuje, kakšni nesposobneži so mu obljubljali perfekten zvok. Na koncu koncev sta mu na pomoč priskočila Edi in Miha.

Nato Matjažu pobegnejo misli nazaj na Nastjo, na njuno ljubezen in na to, da je on pravzaprav star in ne ve, zakaj se sploh podi za mladimi dekleti. To je jasno razvidno iz tega citata:

»Vem, vem, zastonj se plazim za mladoletnicami, čas je otrok v peskovniku in kralj na prestolu, vedno zahteva vse, nikdar nisem bil in ne bom guru, moja senca se daljša, mladost drugih ni nalezljiva, ne morem se je navzeti, še nekaj verzov, še nekaj besed z oguljenimi rokavi, še kupček, obledelih prepisov, in lahko bom zaprl štacuno.«

Nato ga zadane en 'šok' odtujenosti in se malo zamisli nad sabo. Ugotovi, da je on sam nič, njega ni, in tako ne more Nastja ljubiti nekoga – nikogar, ker ona je. Nato se odpravi pit whiskey. Zasledimo eno lepo igro besed:

»…ampak stanje. Sranje, zabrbljam, moje brbončice dišijo po bourboinu.«

Obišče ga Mitja in si ogleduje nered v sobi, ter se malo menita o pesmih, katere bo Matjaž nocoj zaigral. Pride do zanimivega pogovora, v katerem Matjaž ugotovi, da se mu Mitja gnusi, da v Mitjevih očeh trepeta nelagodje – verjetno zato, ker ga je malce sram, da mu krade punco oz. da se vmešava v njegov teritorij. Tega Matjaž seveda še ne ve. Ve pa, da je Mitja njegovo totalno nasprotje.

Nato v sobico vstopita »bradač« in nek mlad fantič, ki sliši po imenu tonski mojster. Sporočita mu, da lahko s koncertom pričnejo. Matjaž je pripravljen, dovolj od pijače »zmehčan«, tudi kitara je uglašena. Nato tudi eden izmed biserov v romanu:

»Džungla se je pritajila, ko je zajodlal slovenski kralj divjine.«

Kratke priprave na nastop, preostanek žganja izpije na dušek. Stopi na oder, zavese so še vedno prikrite in opazuje prisotne. Zavesa se razgrne, in prične se nastop; publika ga toplo sprejme. Sede na stol, pozdravi goste, in prične s pesmijo: V narečju ljubljenja je čivknil šepav trubadur

Charles Bukowski – poet in novelist, tudi velik ljubitelj alkoholnih napitkov (več)

Villon - morda François Villon francoski poet iz 15. stoletja?

Janus - In Roman mythology, Janus was the god of gates, doors, doorways, beginnings, and endings. His most apparent remnants in modern culture are his namesakes, the month of January and the caretaker of doors and halls: Janitor.

DELO - intervju z Tomažem Pengovom

V današnjem (16.04.2007) časopisu Delo si lahko v sekciji Kultura (str. 9) preberete intervju

Tomaž Pengov - trubardur
"Sem sedel na zaprti straniščni školjki, igral kitaro in pel pesmi"

Kateri je njegov nov album, zakaj ga ni več na radiu, zakaj je tako popularen, kakšni so bili njegovi začetki in kako ga lahko slišite v živo - vse na 14-ih odgovorih v današnji izdaji tiskanega Dela.

Poskusno preverjanje iz Slovenščine

Kakšna so bila navodila za pisanje razpravljalnega eseja:

Matjaž na obali brez obzorja (naslov eseja) je naslov ene od Matjaževih pesmi, ta besedna zveza pa metaforično izraža tudi pevčevo bivanjsko stisko. Kako bi jo predstavili (bivanjsko stisko)? Primerjaj glavni osebi in njun pogled na življenje in ljubezen. Katera oseba je njemu nasprotje (zakaj)? Katere značilnosti ste opazili v pripovedni tehniki romana? Kako je ta svojevrsten podejanja snovi učinkoval na naše/tvoje doživljanje romana?

Zanimivo je to, da sem ta navodila dobil danes zjutraj na mail od ene neznane osebe (sem mislil, je pač nekdo danes končno nekaj poslal za na blog - navodila za pisanje eseja) in šele ko sem se danes usedel, da bi pisal esej na poskusni maturi, sem videl podobnost. :) Naslednjič je treba v mailu še zraven napisati za kaj se gre. Hvala vseeno!

Kantavtor - Tomaž Pengov

V novi Mladini (št. 8 ali 9) si lahko preberete zelo zanimiv intervju s kantavtorjem Tomažem Pengovom - poosebljena, realna verzija Matjaža iz Pimlica. Opisuje svoje prijateljstvo z Deklevo in kako lahko samo (in izključno) on razume njegove pesmi. Veliko podobnosti se najde med knjigo in med tistim kar je bilo izrečenega v intervjuju, zato vsem, ki vam je morda knjiga všeč (ali pa tudi ne - za boljše razumevanje) toplo priporočam v branje.

Tu je pa kratek predgovor z Mladinine strani o intervjuju:

Pripotovanje hrepenenca

Tomaž Pengov, kantavtor

Tomaž Pengov je eden najpomembnejših slovenskih kantavtorjev, pravzaprav prvi slovenski kantavtor. Leta 1973 je izdal album Odpotovanja, ki velja za prvo neodvisno posneto slovensko ploščo. Šele za njim so se s takšnim izdelkom lahko pohvalili Tomaž Domicelj, Marko Brecelj, Andrej Šifrer ali Jani Kovačič.
Pengov je svoj LP Odpotovanja delno posnel v domačem stranišču oziroma kopalnici – zaradi dobrega odmeva –, delno pa v studiu Radia Študent. Izšel je septembra 1973. Pri Študentski založbi in komisiji za glasbo pri ŠKUC-u, kar je bilo za takratni družbeni red zelo nenavadno, pokrovitelj plošče pa je bil – kdo drug kot priljubljena revija Mladina.
Sicer pa njegovi prvi nastopi datirajo že v davno leto 1968, ko je igral Boba Dylana in Donovana, potem je prevajal njune pesmi v slovenščino. Po legendarnih Odpotovanjih je pisal skladbe za različne slovenske filme in v bistvu postal širšim množicam znan z malo ploščo z Ježkovo Črno pego in politično Napisi padajo; šlo je za podlago k Pogačnikovemu filmu o Cukrarni. Leta 1979 je izdal singel z glasbo za film Krč. V modernem času je že pred izidom Koncerta izdal dva bolj ali manj preslišana cedeja. Pengov je sodeloval tudi z dvema ansambloma, konec sedemdesetih let z ekipo Salamandra in v praobdobju slovenskega rocka z Mladimi levi, s katerimi je posnel praktično samo en komad – morda najboljši – Oda Ireni. Strokovnjaki ga še vedno cenijo kot pesnika z izjemno globino in izvrstnega kitarista …

Pišeta Miha Štamcar in Deja Crnovič

UPDATE:

Ob današnji prosti uri sem v bližnji gostilni ob prebiranju nove (marčevske) izdaje Playboya zasledil kratek intervju z Tomažem Pengovom (kako popularnost kar naenkrat narašča - hmm, zakaj le?). Najdete pa ga v rubriki 20v (ali dvajset vprašanj), tudi na njihovi spletni strani, kjer pa bo intervju objavljen šele ob naslednji, novi izdaji revije.

Kratko, jedrnato - priporočam v branje.

UPDATE 2.:

Celoten intervju s Tomažem Pengovom iz revije Mladina najdete tukaj!

Naslovi za eseje

Počitnice se približujejo h koncu in vi ste že vse postorili za šolo (vsaj tak je bil prvoten načrt:). In ker ste zdaj potrti, ker ni več nič dela ostalo, vas čaka vikend in nima(s)te nobenih učnih načrtov, ali sploh kam bi se dali... sem vam jaz pripravil nekaj malega pa sladkega! Da boste svojo najljubš(o)/(ega) profesor(ja)/(ico) imeli še rajši in da vas bo ona/on imel(a) še rajši, ji/mu boste napisali esej ali dva ali tri ali štiri... na temo Pimlica. :)
Ampak ker ste preveč živčni, se ne morete spomniti niti enega pametnega naslova za te vaše že vnaprej prečudovite eseje - in tu jaz nastopim (pravzaprav moja kolegica iz Gimnazije Celje Center), da vam posredujem te naslove, ki so jih tudi sami dobili za domačo nalogo:

- Usodna zaznamovanost Nastje z Matjažem
- Usodna zaznamovanost Matjaža z Nastjo
- Matjažev odnos do družbe (preteklost in sedanjost)
- Matjažev odnos do Nastje
- Nastjin odnos do Matjaža
- Odnos med Nastjo in Matjažem - približevanje ali oddaljevanje?
- Matjažev odnos do žensk
- Mitja in Matjaž - njuno prilagajanje svetu
- Pimlico v očeh Matjaža, Nastje, Jonasa
- Odnos med Nastjo in Jonasom
- Ženski liki v romanu Pimlico
- Moški liki v romanu Pimlico
- V vsakem od nas je nekaj matjažastega
- V vsakem od nas je nekaj nastjastega (to sem sam dodal)
- Matjaževo samoiskanje
- Odnos med Matjažem in Nastjo - ljubezen ali navajenost
- Matjaževa zvestoba komu ali čemu?
- Motiv alkoholizma

Ave phun, g33ks!

Analitično branje - 23. poglavje

23. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Mitjev dnevniški zapis:

03.06. – Mitja se odpravi poiskat Nastjo, ki se je s študenti odpravila v Mestno galerijo. Na poti sreča prijatelja Tadeja z eno dobro punco, takrat pa ga prešine: »Že takrat mi je bilo jasno: zadeva postaja smrtno resna, moj poskus da bi plaval s tokom in se prilagajal svetu na tak način, da bi mi stvari, ki me obdajajo, nudile čim manj odpora, se krha!« (str. 127) Verjetno mu je jasno, da ne more bit do vseh stvari ravnodušen, odporen (še posebej, če ga obdajajo lepa dekleta).

OK, stvari se začenjajo razjasnjevat: »Ne gre mi za vprašanje velike ljubezni, to, da me mala izkušenka postaja preklemano všeč, me kvečejmu moti, gre mi za to, da stopam v naraven krogotok dogodkov. Z razumom proti instinktu, s čustvom proti veri, a ne gre pri tem za čudne sorte civilizacijsko sprevrženost?« (str. 128) Vse kaže na to, da Mitji ni všeč to dejstvo, da mu punce nič ne pomenijo (pomenijo mu samo to, da jih osvoji), kar je skregano z logiko civilizacije (oz. je že sam najboljše napisal – civilizacijska sprevrženost).

05.06. – Mitja se je 04.06. udeležil sestanka, na katerem je spoznal, da ga delo na ministrstvu za kulturo čaka, ampak šele do prihodnje pomladi, ker so prej še neke izmenjave in volitve. Če se kaj izjalovi, mu je obljubljeno drugo državniško administracijsko delo.
Razmišlja, da mora biti v odnosu do Nastje posebej pazljiv, drugače bo celo sam sebe »poškodoval«. Ironično, govori pa o sebi kot virusu (lol).

Potem gre ven na pijačo, kjer sreča v Saxu Matjaža (treznega!) z eno zelo mlado (pa vendar polnoletno) punco (glej sliko). Tako, si misli Mitja, bo njegovo delo z Nastjo samo še lažje.

Analitično branje - 22. poglavje

22. GINLJIVOST, GOMOLJ SREČE

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan (popravek: 03.06.)

Nastja skupaj s svojimi učenci gre v galerijo (verjetno Equrna popravek: Mestna galerija) gledati dela nekega kiparskega mojstra Masayuka Nagaseja, kjer jim razlaga umetnost kipov, ki bivajo v prostoru, imajo dušo itd. Na vsa zastavljena vprašanja z Nastjine strani Jonas odgovori pravilno, še več – podaja tako pravilne, globoke odgovore, odkrije celo vso bistvo kiparstva, tako da ni presenetljivo da je Nastja osupla nad njim (in se znajde v vidni zadregi).

»Česar ne razume Bog, česar ne razumeš ti, Matjaž, je jasno umetnini.« (str. 122) – Ali slučajno Matjaž predstavlja Nastji ves svet – ga enači z Bogom? Ali želi reči, da se Matjaž igra vsevednega Boga, ki pa v resnici ne uvidi resnice?

Mitja se odloči, da gre v napad za Nastjo in jo zato »pomotoma« sreča v galeriji in ji malce dvori, se pa vseeno ne more upreti, da ne bi naskrivaj še opazoval brhka telesa mladih študent. Nastja to seveda opazi – opazi tudi to, da je Mitja za njo, ampak samo za seks; želi jo izkoristit. In ona to potihoma hoče, ker je Mitja totalno nasprotje Matjaža.

Nato se Nastja, medtem ko na kratko zapusti skupino in se odpravi proti Mitji, spomni sladkih dni v Grčiji z Matjažem in skoraj zaradi tega pade po stopnicah.

»Pimlico, še je čas, Nastja, išči, še je prostor nedolžnosti, druidi in plemenski vrači poznajo zakletve, ki podarjajo devicam plodnost, še enkrat bom izplavala iz nastanka sveta, ne bom mrtva, Pimlico, ne bom več mrtva.« (str. 123) – po mojem mnenju, lahko upravičeno mislimo, da je Nastja neplodna, ampak verjame v to, da se lahko to spremeni. Mislim, da je to tudi eden izmed tistih najpomembnejših »citatov« v romanu.

OK, call me stupid, ampak če nima Jonas neke višje vloge v tem romanu, naj me koklja brcne. Če je kje to razvidno bolj, kot pa v tem poglavju!? Z vsakim izrečenim stavkom, ki so mimogrede vsi pravilni, točni, nadpovprečni in ker zna edini "brati" Nastjo, jo vedno pusti zadovoljeno z njegove strani. On je na tak pogled popoln – utelešenje angela, boga, če želite! Vse kar naredi, reče, vidi, pokaže (…) je pravilno! In kako lepo se to zaključi na koncu poglavja: »To si ti, Nastja.« (str. 125)

Masayuk Nagase - ?

Blasfemija (str. 122) - sramotenje boga, bogokletje

Patos (str. 125)- pretirano navdušenje, pretirana vznesenost

Analitično branje - 21. poglavje

21. ZLATI DELIŠES ZA SOPIHAJOČEGA ADAMA

Matjaža čaka nastop v Trnovem KUDU, in zato se posveča svoji glasbi vsaj eno uro na dan, kar je zanj dovolj mučno. Sprehaja se po mestu, proti svojem nastopu in razmišlja o svoji ljubezni do Nastje in se sprašuje ali bo obstala. V klubu opazuje igro in priprave nekega benda, katerega kitarista visoko ceni, nakar sledi dogovor z vodjo kluba o njegovem nastopu. Tu sem opazil povezavo v njunem dialogu na film Maratonci trće počasni krug: »…Boš nocoj tekel maraton? Samo častni krog…«.

Opazi Ladovo punco, za katero pravkar spozna, da ji je ime Eva in da študira igro na AGRFT-ju. Zmenita se še o nastopu in o tem, da bo imel Matjaž dan pred še tonsko vajo.

Napoti se k Evi, ki posluša tonsko vajo benda, kjer poskuša Matjaž z njo koketirati, kot je to nekoč počel z Nastjo.

»Eva, ozri se sredi gneva…« (str. 118) – spominja me na Osbornovo uspešnico Ozri se v gnevu.

Z Evo gresta na pijačo, kjer koketirata dokler jo ne pospremi domov. Veliko napisanega, malo povedanega. Če se motim, me prosim popravite.

Bajališke – bajalke – ljudska pripovedovalka

Italo Calvino - was an Italian writer and novelist. His best known works include the Our Ancestors trilogy, If on a winter's night a traveller, Invisible Cities and Cosmicomics.

Falzet - zelo visok, stisnjen moški glas

Yves Klein - was a French artist and is considered an important figure in post-war European neo-Dadaism

Purgativ - zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

Zapeka - nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje

Delišes - sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike

Cavazza – slovenski igralec

Vladimir Vladimirovič Majakovski – ruski pesnik, predstavnik futurizma

John Coltrane - nicknamed Trane, was an American jazz saxophonist and composer

Pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

Analtično branje - 20. poglavje

20. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Dnevniški zapis Mitje:

25.05. – Mitja se znajde na zabavi svojega prijatelja Tadeja, kjer on ob svojem rojstnem dnevu uprizori parodijo na štafeto mladosti, kjer tudi nastopijo brhke mladenke v uniformah ter uprizarjajo iste dogodke kot pred 40-imi leti in je tudi parodija na današnje dogodke. Skratka, to je zelo všeč Mitji in v tem prepozna tudi Matjaževo muziko, kako je odštekana in všečna, kakor njegova punca Nastja.

28.05. – Položaj na političnem mestu se mu odmika, zdrogirana pevka se mu tudi ne oglaša

29.05. – Opisuje, kaj se je zgodilo Mojmiru v Londonu, kjer je šel obiskat Tate Gallery in tam so ukradli sliko Maxa Ernsta O tem človek ne bo vedel ničesar. Tu se vidi kako malo pojma ima Mitja o likovni umetnosti.

30.05. – Dobi povišico pri sedanjem šefu (Nedeljske novice) samo zato, ker je šefe zvedel, da se poteguje za svetovalca vlade. Sprašuje se zakaj se sploh ukvarja z glasbo, zato se odloči, da bo probal malo z eksotično filozofijo – tantrizmom; zato ker vključuje orgije, vina in hašiš ter sovraži policijo.

02.06. – Vse bolj pogreša Nastjo in meni, da intervjuja Matjaža samo še zaradi nje. A vendar moralo nekako ignorira.

Tantrizem - je sistem, ki prinaša ponovno odkritje misterija ženske. Ženska je dvignjena na raven kozmične sile zato, ker tantra vidi žensko načelo kot kinetični vidik zavesti.

Analitično branje - 19. poglavje

19. ČE NI STARIH, JE TREBA NAPLESTI NOVE ZGODBE

Intervju med Mitjem in Matjažem, dogajalni čas: 02.06.

Znova teče beseda, kakopak, o Matjažu:

1. odgovor: Znova se vrača kako je doživljaj komunizem sam in kako je po njegovem mnenju komunizem doživljaj umetnost; govori tudi o tem, kako se nastopi potekali po skladiščih in vsepovsod drugod brez financijske podlage in so tudi nastajale fantastične zadeve.
2. odgovor: Govori o slabih izkušnjah – z režiserji, ki so vedeli vse. Nasprotno meni, da so skupinska dela veliko bolj ratala, kot pa drugače, ker se vedno bila v nastajanju.
3. odg: Z gledališčem se je prenehal ukvarjati ker se je gledališče prenehalo ukvarjati z glasbo – postali so stranski-stranski igralci.
4. odg: Predvsem zato ker se je želel sam spontano odzivati na potek dogajanja.
5. odg: Govori o tem kako še širijo govorice o njem in zakaj nastajajo ter zakaj morajo nastajati. Opazim pa tole: »…čemu ne bi sodeloval pri oblikovanju krasnega novega sveta?« (str. 107) Ali se to nanaša na Aldous-ovo Huxley-evo knjigo Krasni novi svet?!
6. odg: Govori o tem, kaj so za takratno mladino predstavljale droge – odtujenost.
7. Sam ni bil nikoli v redni službi.
8. In si tudi nikdar in želel biti.
9. Živel je od nastopov, od honorarjev za plošče ter starševskih prispevkov. Družine ni imel velike.
10. Svojim slavnim kolegom je zavidal, a sam tak kot oni ni želel nikoli postati.

Analitično branje - 18. poglavje

18. HIPNAGOGIČNA BRESKEV

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: nekaj dni po prejšnjemu poglavju

Matjaž se pripravlja na velik nastop v Prešernu na Trnovem in se zato izogiba barov pa tudi Nastje. Ona sreča Andreja (Matjaževega očeta), ki ji podari knjigo Dadamax, ki jo je dobil po pomoti (naročil je knjigo od Paula Ernsta), vendar je prepričan, da je zdaj ta namenjena njej. Njo slika na naslovnici pretrese vsakič, ko jo vidi:

Sledi kratko predavanje o Maxu Ernstu iz knjige študentom v učilnici in zgleda da so iz njenih besed nekaj pobrali oz.: »Ozrem se po študentih, Ernstove misli so jih omamile, hvala bogu, hvala bogu, dano mi je početi nekaj, kar me radosti.« (str. 103) Nastja je zadovoljna (celo razburjena v pozitivnem smislu), da ima tak poklic. Vse to in Jonasov pogled jo čisto (ja, seksualno) vzburijo.

»…pahljača zlatastih kapljic…« (str. 102) – znova pahljača

Hipnagogično stanje – stanje med budnostjo in spancem. V tem stanju je um izjemno dovzeten. Hitro se lahko naučimo jezikov in drugih predmetov. Sugestije, dane v tem času, uspešno odstranjujejo neželene navade in nagnjenja. Dejansko lahko uporabimo za usmerjanje uma, da doseže karkoli.

Iztok Premrov – likovni kritik, kolumnist in urednik Uredništva oddaj o kulturi

Dadamax

Moorove figure - Henry Spencer Moore - was a British artist and sculptor.

Encefalogram - rentgenska slika možgano

Analitično branje - 17. poglavje

17. ŠPANSKA STENA, KAČJI PASTIR, OBČUTLJIVA ZADNJICA

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: isti dan kot v prejšnjem poglavju – 20.05.

Nastja na kratko opiše, kako je bilo življenje z Janom in kako se je morala spremeniti v življenju po njem. Nato isti prizori kot v prejšnjem poglavju, le da tokrat iz Nastjine perspektive.

Nadaljevanje obnove sledi, ne da se mi več… Jutri je rok, dvomim da mi bo uspelo... :/

Analitično branje - 16. poglavje

16. NAPAČNO OBLEČENI POLŽ (V H-MOLU)

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: 20.05. (dan potem, ko ga je Nastja z Mitjem zapustila)

Matjaž se spominja, kako se je včeraj ves namuljen začel sredi gostilne dreti: »…Na pomoč, na pomoč, kje so gorski reševalci?...« (str. 87), nakar je bil iz gostilne izgnan (s strani vodstva). Po kratkem sprehodu se odpravi v drugo gostilno – PEN klub.

Matjaž pije samo takrat, kadar misli (in trpi) na Nastjo. Evo enega dokaza: »…naredim dolg požirek, odpusti mi, Nastja, zamujaš.« (str. 89)

Nato pride domov tudi Nastja, ki jo hoče Matjaž z zezancijo, lahkotnim humorjem dobiti nazaj. Kao, vse bo kmalu tako kot je bilo. Vendar Nastja ob pogledu na steklenico ne misli tako. Odide, se vrne, vrže krtačo v njegovo glavo in potem gre v sobo, kjer sedi in strmi v prazno. Preden gre Nastja spat, mu reče: »Molči, Matjaž, odigral si vse pesmi, ki sem jih lahko razumela,« (str. 92) ter ga tako pustila v »tumornem« stanju.

Android - An android is a robot made to resemble a human, usually both in appearance and behaviour.

Spleen - duševno stanje dolgočasja, naveličanosti, melanholije

Equrna - Najpomembnejša razstavno-prodajna galerija za sodobno umetnost v Ljubljani.

Analitično branje - 15. poglavje

15. PARADE IN RIPOSTE

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan

Po deževnem dnevu se sprehaja in občuduje arhitekturo neke Vurnikove stavbe. Odpravi se k Matjaževem očetu Andreju, ki poučuje sabljanje in pri njemu išče tolažbo. Vsa pretresena in nepotolažena se odpravi ven.

Ivan Vurnik - Vurnik je bil skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik moderne slovenske arhitekture. Zasnoval je načrte za letno kopališče v Radovljici, ki ga je krasil skakalni stolp in načrte za edini radovljiški hotel Grajski dvor.

Giorgio de Chirico - often known as Népo, was an influential pre-Surrealist Greek-Italian painter born in Volos, Greece to a Genovese mother and a Sicilian father. He founded the scuola metafisica art movement. (glej sliko)

Analitično branje - 14. poglavje

14. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Mitjeva perspektiva pripovedovana skozi dnevniški zapis

26.04. – Mitja si veliko obeta od Matjaža, upa, da bo celo napisal knjigo (uspešnico) o njem. V pisarni se s svojim direktorjem zmenita, da bodo članki najprej izhajali v Nedeljskih novicah, če pa bo zanimanje veliko, bo to še šlo v natis za knjigo. Mitja takoj tudi opazi šefovo novo tajnico in poskuša z njo koketirati, ampak ona se mu ne da. Razmišlja tudi, če bi prodal Matjaževo zgodbo tujcem, vendar se mu to ne zdi pametna ideja, saj Matjaž vztraja pri petju v slovenščini – zadosten razlog, da se mu zdi loser.

27.04. – Nekako se Mitja odloči za drugo idejo, nad katero pa Mojmir niti ni tako navdušen, bo pa vseeno preveril par rokopisev. Tukaj lahko odkrijemo celo, da je Mitjev oče bil na zelo pomembnem političnem položaju in zdaj tudi sam dobiva položaje na tem področju (vendar še vedno v okviru glasbe). Kot preblisk ugotovi, da je Nastja zelo privlačna in da bi se je splačalo malo polastiti.

10.05. – Ugotovi, da se ga Matjaž izogiba, zato se odloči, da bo njegovo novo nastalo ploščo pohvalil in da se bo tako malo »omehčal«. Vseeno pa se mu zdi plošča v redu (a ne tako kot prejšnji dve), vendar v njej ne vidi profita.

14.05. – Mitja opisuje svoj seks s Hedviko iz skupine Pops & Drops. Ona je zdrogirana, zato ga pofuka kot da je na speedu, ampak kmalu zaspi, takrat pa si jo privošči še on.

19.05. – Analiza dne, o katerem sem se že razpisal v prejšnjih dveh poglavjih

22.05. – Bil je na nekem koncertu v Križankah, kjer je skoraj zapecal neko rdečelasko, vendar mu je v napoto prišel glavni urednik, zato jo je moral zapustiti. Na poti domov je v PEN klubu videl Matjaža kako pije in se odloči, da je to znak, da gre v napad na Nastjo.

Mimoza - tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo

Mojmir Zupančič – ne obstaja ne na Googlu, ne v telefonskem imeniku

Japi – kdo ve točno definicijo te besede?!?

Hedvika in skupina Pops & Drops ne obstaja, razen če so zelooo neznani

Analitično branje - 13. poglavje

13. MED FANTOMI IN SANJAČI

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: isti dan, takoj po snemanju (popravek: 19.05.)

Matjaž se ves jezen odpravi z ekipo na pijačo, kjer naročijo vino in kislo vodo, nato sledi kratek pogovor z Mitjem. Takoj ko Matjaž omeni, da so bila partizanska leta njegova najboljša (str. 71) vsa druščina (razen Mitje) odide, onadva pa se odpravita k naslednji gostilni – Romeu. Tam se spet prepleta dogodek iz prejšnjega poglavja. No, Nastja vendarle odide z Mitjem in pustita Matjaža samega, ljubosumnega in jeznega s svojo pijačo.

Slatina - voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi

Vaclav Havel - predsednik Češkoslovaške, kasneje Češke, tudi pisatelj in dramaturg

Analitično branje - 12. poglavje

12. KRVAVI ČAJ, GLOBOKA BANALNOST

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: zgleda da je že junij (str. 64) - (popravek: 19.05.)

Spomini na študij, Jonasova instalacija, spomini na počitnice v Londonu, in kako se ji je zdela smešna podoba Pimlica (ki je, mimogrede, omenjen 5x), ki si jo je ustvarila v glavi. V gostilni Romeo & Julija sreča Matjaža in Mitjo kako razpravljata o današnjem snemanju pri odprti buteljki.

Evo citata poglavja: »S tabo se ne da šaliti. Lažje se je podmorničarjem šaliti s torpedom.« (str. 68)

Odlomek se konča, da se Nastja odloči oditi z Mitjem, ker jo privlači zato, ker je čisto nasprotje Matjaža, pa verjetno tudi zato, da naredi Matjaža malo bolj ljubosumnega (zato ga tudi osvaja).

Antonin Atraud - French dramatist

Hortenzija - grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih

Vanity - the quality of being valueless or futile; "he rejected the vanities of the world"

Pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

Analitično branje - 11. poglavje

11. USNJENI ANGEL NA ROBU ČASA

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: neznan (verjetno že maj)

Mitja je napisal kritiko na Matjažev zadnji album Dotik večnosti v Glasbenem magazinu in jo celo zelo pohvalil, na drugi strani pa vseeno zapisal: »…Matjažev glas je izgubil mladostno globino, njegovo igranje na kitaro se večkrat zaplete v ritmična neravnovesja.« (str. 55) kar Matjažu, jasno, ni všeč.

Odpravlja se na snemanje, medtem ko se mu v glavi ves čas (vso poglavje) tvori neka nova pesem, katero si poskusi zapisati, vendar nikakor ne najde pisala. Postane žejen. Misli mu bežijo na dogodek iz prejšnjega poglavja, postaja ljubosumen in pogreša Nastjo ter njune skupne trenutke v Grčiji. Že ves čas mu gasilec pije živce, zdaj ko še snemat ne smejo začet, pa ga še užali (smešna situacija).

Misli znova pri Nastji in njunem potovanju v Londonu, kjer srečata podzemno postajo Pimlico. Konča se z začetkom pesmi: »…in temna je milost napela žitni klas, to je moj glas, to je Pimlico…« Ne vem, če je beseda Pimlico še v pesmi ali ne…

Leonard Cohen - is a Canadian poet, novelist, and singer-songwriter

John Wayne - born Marion Robert Morrison, popularly known as "The Duke," was an iconic, Academy Award winning, American film actor whose career began in silent movies in the 1920s.

Max Ernst - was a German Dadaist and surrealist artist.

Lutnja - glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu

Analitično branje - 10. poglavje

10. KRČI SVETLOBE, SEMENA HREPENENJA

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: 28.04.

Ne vem več, ali se je tisto iz prejšnjega poglavja »ljubkovala« z Jonasom ali Mitjem; sodeč po tem poglavju – z slednjim. Kakor koli že, odšla je na ulico in ju pustila za sabo. Na ulici ji misli znova odletijo k otroku, ko pa sreča nekega dečka, s katerim hudo flirta.

Vrne se v akademijo, v učilnico, kjer sreča samo Jonasa ter nadaljujeta s svojim ljubimkanjem. Ona proti temu ne more nič: »Jalovo se počutim, jalovo.« -(str. 53). Zdaj mi je jasno! Prejšnje poglavje se je končalo točno tam, kjer se konča tudi to poglavje – Jonasove roke se ljubimkajo z Nastjinimi, ko jih zaloti Matjaž. Njegovo ime izgovori tako, kot to Matjaž tudi sliši – kot da to ni njegovo, kot da to sploh niso besede.

»…pahljačasti svetlobi…« - prvič opazim besedo pahljača

»…pollockovsko potezo…« (str. 50) - Paul Jackson Pollock - was an influential American painter and a major force in the abstract expressionist movement. (glej sliko)

Klafeta - grd, ponošen klobuk

Franjo Tuđman – prvi predsednik Republike Hrvaške

Analitično branje - 9. poglavje

9. PRESTOLNICA BOLEČINE, JAVNA ROŽA

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: 28.04. po intervjuju z Mitjem

Matjaž ne mara več Mitjo in intervju z njim ga je čisto zmedel ter ga naredil živčnega. Odloči se, da gre proti Nastji, še prej pa si bo, seveda, spil pivo (Union). Tam sreča »fatalno« Barbaro in je takoj nad njo čisto osupel, navdušen. Sledi pitje piva in opisovanje gostov z besedama »drugorazredni« in »prvorazredni«. Išče punco, pa je ne najde, zato odide iz lokala in se odpravi proti akademiji, proti Nastji. V njegovih mislih se znova pojavi primerjava z Bogom, zaključi se dokaj pesimistično: »Definitivno izgubljen primer, brez upa zmage.« -(str. 46).

Njegovo opisovanje arhitekture je podobno Nastjinem – še en dokaz, kako sta si načina razmišljanja med Matjažem in Nastjo podobna.

Sledi srečanje Matjaža in Nastje (ter Jonasa), kjer Jonasove roke božajo »ljubkujejo« Nastjine, kar Matjaža očitno moti. Tudi za Nastjo je to en zelo neroden trenutek (kot da bi jo zalotil pri seksu), zato poskuša rešiti situacijo, vendar je prepozno. Matjaž se počuti izdanega.

Helena Dmitrovna Diakonova (skupaj z Dalijem na sliki) - In 1929 Salvador Dali met his wife Helena Diakonova, a Russian immigrant that was already married and was more than 10 years older than him. Know as "Gala" she became Dali's muse, lover, supporter and business manager. The couple was married in 1934 and she remained a major part of Dali's life up until his death.

Paul Éluard – francoski poet, bil je poročen s taisto Galo (na sliki z Dalijem) in imel z njo otroka, potem pa jo je izgubil, ko je ona odšla Daliju (in pri njem ostala). Javna roža in Prestolnica bolečine sta njegovi deli.

Dopplerjev efekt/pojav - je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Analitično branje - 8. poglavje

8. GENERACIJA ROŽ JE BILA V ROŽICAH

Dogajalni čas: 28.04. znova intervju med Matjažem in Mitjem

1. odgovor: Matjaž govori, kako lahko je (bilo) živeti, če živiš proti nečemu, kot je to on počel proti enopartijskem režimu (ki ga, mimogrede, prezira in se iz njega norčuje). Znova omenja boga (odrešeniki, božji otroci).
2. odg: Ne ve, proti čemu bi lahko bil proti danes (?)
3. odg: Iz tega odgovora menim, da je Matjaž otrok kapitalizma in se smatra za »zahodnjaka«. Nasilje, kapital in denar je nekaj kar omogoča »normalno življenje« po Matjaževih merilih.
4. Govori o šestdesetih in kako so mladi spreobrnili svet.
5. Meni, da je tisto obdobje spremenilo svet, in samo dojemanje le-njega, za vedno. »Od hipijevske odštekanosti si svet ni več opomogel, nikoli več ni postal normalen.« -(str. 40)
6. Pri nas niso naredili nič, ker potem bi dobili samo kontra-efekt.
7. Njihova generacija je veliko govorila ampak je bila ves čas zadeta/pijana.
8. Hehe, Matjaž zajebe Mitjo in mu na čudovit način odgovori na vprašanje.

Napetost med Matjažem in Mitjem se stopnjuje, verjetno zaradi Nastje.

Gesamtkunstwerk – totalno delo umetnosti; popolna umetnina

Analitično branje - 7. poglavje

7. POVRŠINA IN OMLETA

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: verjetno še vedno 27.04. mogoče celo naslednji dan, dogajalni prostor: fakulteta/atelje/predavalnica

Nastja se osredotoči na glino, ki ji je padla na tla in dobila neko fascinantno obliko solze, ter poskuša z njo študentom razložiti kakšen pomen ima površina, kako »…glina, ki se je dotaknete z voljo po oblikovanju, ne more biti mrtva.« -(str. 36) Z zaključkom »predavanja« je zadovoljna, meni, da je dosegla svoj namen: »Nekaj se mi je posrečilo, nekaj sem jim dopovedala, napotila sem jih v neznano smer.« -(str. 36/37)

Tudi Nastja se znajde v nekakšnem transu, kjer se zaveda vsega kar jo obdaja naenkrat: »…ne morem se osredotočiti na nič posamičnega; skozme se pretaka ateljejski ritem in se prepleta z ritmom padajoče svetlobe; čas zastane.« Ne vem – morda se ji to zgodi istočasno kot Matjažu v prejšnjem odlomku; mogoče sta pač tako zelo duhovno povezana.

Nastja ugotavlja, da se Matjaž uničuje in to dejstvo sovraži.

»Ko se zavem, gledam Jonasove roke…« se ponovi dvakrat na začetku dveh zaporednih odlomkih. Jonasovo delo jo osupne, v njem (delu) najde povezavo s svojo nosečnostjo oz. z otrokom v materi.

Zadnjih par vrstic, ki, domnevam, bi imele nek bistven pomen v odlomku, ne razumem.

Str. 35: raster - steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov

Str. 37: šaman(ka) - kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje

Analitično branje - 6. poglavje

6. EVA, POJOČA ŽAGA

Matjaževa perspektiva: opiše kakšen vpliv imajo akacije in Bard Laureantus (tudi ta oseba, zgleda, je izmišljena) na mladoletnice. Bard je Matjažev kolega slikar, ki rad pije in hkrati riše – tu opisuje Matjaž svoje spomine, ko je Bard slikal/risal Barbaro, vendar je iz tega ratala samo skica (kroki = croquis) – imela pa je neverjetno moč na Matjažem.

Sledi malo Matjaževega humorja

– zastava - trobojnica, ki kritično motri nad strahopetnimi psi, da se še usrat ne upajo (ironija – od strahu se še usrati ne moreš, hehe)

– grdo slovensko zastavo še gasilskemu društvu v Zgornjem Kašlju ne bi privoščil; njegov kolega Bard tudi ne

Matjaž se spominja svoje mladosti ne tem ljubljanskem trgu in te svoje spomine primerja z zdajšnjimi občutki – to zna biti dokaj naporno, zato hitro postane žejen. Odpravi se v gostilno, ki mu v vseh pogledih ni všeč (no, razen bok-arska natakarica :)

Pojavi se šepavi Zvone, karikaturist, dalmatinski genij. Nazdravita in Matjaž odide. Spet se počuti bedno in spet se spomni Nastje ter njune (mukotrpne) ljubezni (str. 33: »Če me že mora podreti avto, čemu me ne podre tvoja ljubezen?«)

V naslednjem trenutku se Matjaž znajde v nekakšnem transu, metafazi, počuti se povezanega z vsem kar ga obdaja, pa vendar kot da je izklopljen iz sveta. Iz budnega sanjanja ga zbudi prototip neprilagodljivca, dolgolasi, očalasti, vražje dobri violinist Edi.

Ne razumem – kdo je Eva – in zakaj ga na njo asociira pojoča žaga?! (če nastopi v knjigi, se ne spomnim)

Trubadur na samotni poti – Mitjeva knjiga

Marko Pogačar – v telefonskem imeniku obstajajo trije Markoti, na slovenskem Googlu samo eden, na svetovnem Googlu pa je eden drug, dokaj slaven, hrvat, rojen v Splitu, sorazmerno mlad, poetik (glej sliko), urednik časopisa Ka/Os, njegova dela so celo nagrajena. Domnevam da ima svojo kolumno v Slobodni Dalmaciji, ali pa vsaj en članek.

Kontemplacija - poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni