Analitično branje - 22. poglavje

22. GINLJIVOST, GOMOLJ SREČE

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan (popravek: 03.06.)

Nastja skupaj s svojimi učenci gre v galerijo (verjetno Equrna popravek: Mestna galerija) gledati dela nekega kiparskega mojstra Masayuka Nagaseja, kjer jim razlaga umetnost kipov, ki bivajo v prostoru, imajo dušo itd. Na vsa zastavljena vprašanja z Nastjine strani Jonas odgovori pravilno, še več – podaja tako pravilne, globoke odgovore, odkrije celo vso bistvo kiparstva, tako da ni presenetljivo da je Nastja osupla nad njim (in se znajde v vidni zadregi).

»Česar ne razume Bog, česar ne razumeš ti, Matjaž, je jasno umetnini.« (str. 122) – Ali slučajno Matjaž predstavlja Nastji ves svet – ga enači z Bogom? Ali želi reči, da se Matjaž igra vsevednega Boga, ki pa v resnici ne uvidi resnice?

Mitja se odloči, da gre v napad za Nastjo in jo zato »pomotoma« sreča v galeriji in ji malce dvori, se pa vseeno ne more upreti, da ne bi naskrivaj še opazoval brhka telesa mladih študent. Nastja to seveda opazi – opazi tudi to, da je Mitja za njo, ampak samo za seks; želi jo izkoristit. In ona to potihoma hoče, ker je Mitja totalno nasprotje Matjaža.

Nato se Nastja, medtem ko na kratko zapusti skupino in se odpravi proti Mitji, spomni sladkih dni v Grčiji z Matjažem in skoraj zaradi tega pade po stopnicah.

»Pimlico, še je čas, Nastja, išči, še je prostor nedolžnosti, druidi in plemenski vrači poznajo zakletve, ki podarjajo devicam plodnost, še enkrat bom izplavala iz nastanka sveta, ne bom mrtva, Pimlico, ne bom več mrtva.« (str. 123) – po mojem mnenju, lahko upravičeno mislimo, da je Nastja neplodna, ampak verjame v to, da se lahko to spremeni. Mislim, da je to tudi eden izmed tistih najpomembnejših »citatov« v romanu.

OK, call me stupid, ampak če nima Jonas neke višje vloge v tem romanu, naj me koklja brcne. Če je kje to razvidno bolj, kot pa v tem poglavju!? Z vsakim izrečenim stavkom, ki so mimogrede vsi pravilni, točni, nadpovprečni in ker zna edini "brati" Nastjo, jo vedno pusti zadovoljeno z njegove strani. On je na tak pogled popoln – utelešenje angela, boga, če želite! Vse kar naredi, reče, vidi, pokaže (…) je pravilno! In kako lepo se to zaključi na koncu poglavja: »To si ti, Nastja.« (str. 125)

Masayuk Nagase - ?

Blasfemija (str. 122) - sramotenje boga, bogokletje

Patos (str. 125)- pretirano navdušenje, pretirana vznesenost