Analitično branje - 23. poglavje

23. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Mitjev dnevniški zapis:

03.06. – Mitja se odpravi poiskat Nastjo, ki se je s študenti odpravila v Mestno galerijo. Na poti sreča prijatelja Tadeja z eno dobro punco, takrat pa ga prešine: »Že takrat mi je bilo jasno: zadeva postaja smrtno resna, moj poskus da bi plaval s tokom in se prilagajal svetu na tak način, da bi mi stvari, ki me obdajajo, nudile čim manj odpora, se krha!« (str. 127) Verjetno mu je jasno, da ne more bit do vseh stvari ravnodušen, odporen (še posebej, če ga obdajajo lepa dekleta).

OK, stvari se začenjajo razjasnjevat: »Ne gre mi za vprašanje velike ljubezni, to, da me mala izkušenka postaja preklemano všeč, me kvečejmu moti, gre mi za to, da stopam v naraven krogotok dogodkov. Z razumom proti instinktu, s čustvom proti veri, a ne gre pri tem za čudne sorte civilizacijsko sprevrženost?« (str. 128) Vse kaže na to, da Mitji ni všeč to dejstvo, da mu punce nič ne pomenijo (pomenijo mu samo to, da jih osvoji), kar je skregano z logiko civilizacije (oz. je že sam najboljše napisal – civilizacijska sprevrženost).

05.06. – Mitja se je 04.06. udeležil sestanka, na katerem je spoznal, da ga delo na ministrstvu za kulturo čaka, ampak šele do prihodnje pomladi, ker so prej še neke izmenjave in volitve. Če se kaj izjalovi, mu je obljubljeno drugo državniško administracijsko delo.
Razmišlja, da mora biti v odnosu do Nastje posebej pazljiv, drugače bo celo sam sebe »poškodoval«. Ironično, govori pa o sebi kot virusu (lol).

Potem gre ven na pijačo, kjer sreča v Saxu Matjaža (treznega!) z eno zelo mlado (pa vendar polnoletno) punco (glej sliko). Tako, si misli Mitja, bo njegovo delo z Nastjo samo še lažje.

Analitično branje - 22. poglavje

22. GINLJIVOST, GOMOLJ SREČE

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan (popravek: 03.06.)

Nastja skupaj s svojimi učenci gre v galerijo (verjetno Equrna popravek: Mestna galerija) gledati dela nekega kiparskega mojstra Masayuka Nagaseja, kjer jim razlaga umetnost kipov, ki bivajo v prostoru, imajo dušo itd. Na vsa zastavljena vprašanja z Nastjine strani Jonas odgovori pravilno, še več – podaja tako pravilne, globoke odgovore, odkrije celo vso bistvo kiparstva, tako da ni presenetljivo da je Nastja osupla nad njim (in se znajde v vidni zadregi).

»Česar ne razume Bog, česar ne razumeš ti, Matjaž, je jasno umetnini.« (str. 122) – Ali slučajno Matjaž predstavlja Nastji ves svet – ga enači z Bogom? Ali želi reči, da se Matjaž igra vsevednega Boga, ki pa v resnici ne uvidi resnice?

Mitja se odloči, da gre v napad za Nastjo in jo zato »pomotoma« sreča v galeriji in ji malce dvori, se pa vseeno ne more upreti, da ne bi naskrivaj še opazoval brhka telesa mladih študent. Nastja to seveda opazi – opazi tudi to, da je Mitja za njo, ampak samo za seks; želi jo izkoristit. In ona to potihoma hoče, ker je Mitja totalno nasprotje Matjaža.

Nato se Nastja, medtem ko na kratko zapusti skupino in se odpravi proti Mitji, spomni sladkih dni v Grčiji z Matjažem in skoraj zaradi tega pade po stopnicah.

»Pimlico, še je čas, Nastja, išči, še je prostor nedolžnosti, druidi in plemenski vrači poznajo zakletve, ki podarjajo devicam plodnost, še enkrat bom izplavala iz nastanka sveta, ne bom mrtva, Pimlico, ne bom več mrtva.« (str. 123) – po mojem mnenju, lahko upravičeno mislimo, da je Nastja neplodna, ampak verjame v to, da se lahko to spremeni. Mislim, da je to tudi eden izmed tistih najpomembnejših »citatov« v romanu.

OK, call me stupid, ampak če nima Jonas neke višje vloge v tem romanu, naj me koklja brcne. Če je kje to razvidno bolj, kot pa v tem poglavju!? Z vsakim izrečenim stavkom, ki so mimogrede vsi pravilni, točni, nadpovprečni in ker zna edini "brati" Nastjo, jo vedno pusti zadovoljeno z njegove strani. On je na tak pogled popoln – utelešenje angela, boga, če želite! Vse kar naredi, reče, vidi, pokaže (…) je pravilno! In kako lepo se to zaključi na koncu poglavja: »To si ti, Nastja.« (str. 125)

Masayuk Nagase - ?

Blasfemija (str. 122) - sramotenje boga, bogokletje

Patos (str. 125)- pretirano navdušenje, pretirana vznesenost

Analitično branje - 21. poglavje

21. ZLATI DELIŠES ZA SOPIHAJOČEGA ADAMA

Matjaža čaka nastop v Trnovem KUDU, in zato se posveča svoji glasbi vsaj eno uro na dan, kar je zanj dovolj mučno. Sprehaja se po mestu, proti svojem nastopu in razmišlja o svoji ljubezni do Nastje in se sprašuje ali bo obstala. V klubu opazuje igro in priprave nekega benda, katerega kitarista visoko ceni, nakar sledi dogovor z vodjo kluba o njegovem nastopu. Tu sem opazil povezavo v njunem dialogu na film Maratonci trće počasni krug: »…Boš nocoj tekel maraton? Samo častni krog…«.

Opazi Ladovo punco, za katero pravkar spozna, da ji je ime Eva in da študira igro na AGRFT-ju. Zmenita se še o nastopu in o tem, da bo imel Matjaž dan pred še tonsko vajo.

Napoti se k Evi, ki posluša tonsko vajo benda, kjer poskuša Matjaž z njo koketirati, kot je to nekoč počel z Nastjo.

»Eva, ozri se sredi gneva…« (str. 118) – spominja me na Osbornovo uspešnico Ozri se v gnevu.

Z Evo gresta na pijačo, kjer koketirata dokler jo ne pospremi domov. Veliko napisanega, malo povedanega. Če se motim, me prosim popravite.

Bajališke – bajalke – ljudska pripovedovalka

Italo Calvino - was an Italian writer and novelist. His best known works include the Our Ancestors trilogy, If on a winter's night a traveller, Invisible Cities and Cosmicomics.

Falzet - zelo visok, stisnjen moški glas

Yves Klein - was a French artist and is considered an important figure in post-war European neo-Dadaism

Purgativ - zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

Zapeka - nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje

Delišes - sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike

Cavazza – slovenski igralec

Vladimir Vladimirovič Majakovski – ruski pesnik, predstavnik futurizma

John Coltrane - nicknamed Trane, was an American jazz saxophonist and composer

Pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

Analtično branje - 20. poglavje

20. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Dnevniški zapis Mitje:

25.05. – Mitja se znajde na zabavi svojega prijatelja Tadeja, kjer on ob svojem rojstnem dnevu uprizori parodijo na štafeto mladosti, kjer tudi nastopijo brhke mladenke v uniformah ter uprizarjajo iste dogodke kot pred 40-imi leti in je tudi parodija na današnje dogodke. Skratka, to je zelo všeč Mitji in v tem prepozna tudi Matjaževo muziko, kako je odštekana in všečna, kakor njegova punca Nastja.

28.05. – Položaj na političnem mestu se mu odmika, zdrogirana pevka se mu tudi ne oglaša

29.05. – Opisuje, kaj se je zgodilo Mojmiru v Londonu, kjer je šel obiskat Tate Gallery in tam so ukradli sliko Maxa Ernsta O tem človek ne bo vedel ničesar. Tu se vidi kako malo pojma ima Mitja o likovni umetnosti.

30.05. – Dobi povišico pri sedanjem šefu (Nedeljske novice) samo zato, ker je šefe zvedel, da se poteguje za svetovalca vlade. Sprašuje se zakaj se sploh ukvarja z glasbo, zato se odloči, da bo probal malo z eksotično filozofijo – tantrizmom; zato ker vključuje orgije, vina in hašiš ter sovraži policijo.

02.06. – Vse bolj pogreša Nastjo in meni, da intervjuja Matjaža samo še zaradi nje. A vendar moralo nekako ignorira.

Tantrizem - je sistem, ki prinaša ponovno odkritje misterija ženske. Ženska je dvignjena na raven kozmične sile zato, ker tantra vidi žensko načelo kot kinetični vidik zavesti.

Analitično branje - 19. poglavje

19. ČE NI STARIH, JE TREBA NAPLESTI NOVE ZGODBE

Intervju med Mitjem in Matjažem, dogajalni čas: 02.06.

Znova teče beseda, kakopak, o Matjažu:

1. odgovor: Znova se vrača kako je doživljaj komunizem sam in kako je po njegovem mnenju komunizem doživljaj umetnost; govori tudi o tem, kako se nastopi potekali po skladiščih in vsepovsod drugod brez financijske podlage in so tudi nastajale fantastične zadeve.
2. odgovor: Govori o slabih izkušnjah – z režiserji, ki so vedeli vse. Nasprotno meni, da so skupinska dela veliko bolj ratala, kot pa drugače, ker se vedno bila v nastajanju.
3. odg: Z gledališčem se je prenehal ukvarjati ker se je gledališče prenehalo ukvarjati z glasbo – postali so stranski-stranski igralci.
4. odg: Predvsem zato ker se je želel sam spontano odzivati na potek dogajanja.
5. odg: Govori o tem kako še širijo govorice o njem in zakaj nastajajo ter zakaj morajo nastajati. Opazim pa tole: »…čemu ne bi sodeloval pri oblikovanju krasnega novega sveta?« (str. 107) Ali se to nanaša na Aldous-ovo Huxley-evo knjigo Krasni novi svet?!
6. odg: Govori o tem, kaj so za takratno mladino predstavljale droge – odtujenost.
7. Sam ni bil nikoli v redni službi.
8. In si tudi nikdar in želel biti.
9. Živel je od nastopov, od honorarjev za plošče ter starševskih prispevkov. Družine ni imel velike.
10. Svojim slavnim kolegom je zavidal, a sam tak kot oni ni želel nikoli postati.

Analitično branje - 18. poglavje

18. HIPNAGOGIČNA BRESKEV

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: nekaj dni po prejšnjemu poglavju

Matjaž se pripravlja na velik nastop v Prešernu na Trnovem in se zato izogiba barov pa tudi Nastje. Ona sreča Andreja (Matjaževega očeta), ki ji podari knjigo Dadamax, ki jo je dobil po pomoti (naročil je knjigo od Paula Ernsta), vendar je prepričan, da je zdaj ta namenjena njej. Njo slika na naslovnici pretrese vsakič, ko jo vidi:

Sledi kratko predavanje o Maxu Ernstu iz knjige študentom v učilnici in zgleda da so iz njenih besed nekaj pobrali oz.: »Ozrem se po študentih, Ernstove misli so jih omamile, hvala bogu, hvala bogu, dano mi je početi nekaj, kar me radosti.« (str. 103) Nastja je zadovoljna (celo razburjena v pozitivnem smislu), da ima tak poklic. Vse to in Jonasov pogled jo čisto (ja, seksualno) vzburijo.

»…pahljača zlatastih kapljic…« (str. 102) – znova pahljača

Hipnagogično stanje – stanje med budnostjo in spancem. V tem stanju je um izjemno dovzeten. Hitro se lahko naučimo jezikov in drugih predmetov. Sugestije, dane v tem času, uspešno odstranjujejo neželene navade in nagnjenja. Dejansko lahko uporabimo za usmerjanje uma, da doseže karkoli.

Iztok Premrov – likovni kritik, kolumnist in urednik Uredništva oddaj o kulturi

Dadamax

Moorove figure - Henry Spencer Moore - was a British artist and sculptor.

Encefalogram - rentgenska slika možgano

Analitično branje - 17. poglavje

17. ŠPANSKA STENA, KAČJI PASTIR, OBČUTLJIVA ZADNJICA

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: isti dan kot v prejšnjem poglavju – 20.05.

Nastja na kratko opiše, kako je bilo življenje z Janom in kako se je morala spremeniti v življenju po njem. Nato isti prizori kot v prejšnjem poglavju, le da tokrat iz Nastjine perspektive.

Nadaljevanje obnove sledi, ne da se mi več… Jutri je rok, dvomim da mi bo uspelo... :/

Analitično branje - 16. poglavje

16. NAPAČNO OBLEČENI POLŽ (V H-MOLU)

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: 20.05. (dan potem, ko ga je Nastja z Mitjem zapustila)

Matjaž se spominja, kako se je včeraj ves namuljen začel sredi gostilne dreti: »…Na pomoč, na pomoč, kje so gorski reševalci?...« (str. 87), nakar je bil iz gostilne izgnan (s strani vodstva). Po kratkem sprehodu se odpravi v drugo gostilno – PEN klub.

Matjaž pije samo takrat, kadar misli (in trpi) na Nastjo. Evo enega dokaza: »…naredim dolg požirek, odpusti mi, Nastja, zamujaš.« (str. 89)

Nato pride domov tudi Nastja, ki jo hoče Matjaž z zezancijo, lahkotnim humorjem dobiti nazaj. Kao, vse bo kmalu tako kot je bilo. Vendar Nastja ob pogledu na steklenico ne misli tako. Odide, se vrne, vrže krtačo v njegovo glavo in potem gre v sobo, kjer sedi in strmi v prazno. Preden gre Nastja spat, mu reče: »Molči, Matjaž, odigral si vse pesmi, ki sem jih lahko razumela,« (str. 92) ter ga tako pustila v »tumornem« stanju.

Android - An android is a robot made to resemble a human, usually both in appearance and behaviour.

Spleen - duševno stanje dolgočasja, naveličanosti, melanholije

Equrna - Najpomembnejša razstavno-prodajna galerija za sodobno umetnost v Ljubljani.

Analitično branje - 15. poglavje

15. PARADE IN RIPOSTE

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan

Po deževnem dnevu se sprehaja in občuduje arhitekturo neke Vurnikove stavbe. Odpravi se k Matjaževem očetu Andreju, ki poučuje sabljanje in pri njemu išče tolažbo. Vsa pretresena in nepotolažena se odpravi ven.

Ivan Vurnik - Vurnik je bil skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik moderne slovenske arhitekture. Zasnoval je načrte za letno kopališče v Radovljici, ki ga je krasil skakalni stolp in načrte za edini radovljiški hotel Grajski dvor.

Giorgio de Chirico - often known as Népo, was an influential pre-Surrealist Greek-Italian painter born in Volos, Greece to a Genovese mother and a Sicilian father. He founded the scuola metafisica art movement. (glej sliko)

Analitično branje - 14. poglavje

14. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Mitjeva perspektiva pripovedovana skozi dnevniški zapis

26.04. – Mitja si veliko obeta od Matjaža, upa, da bo celo napisal knjigo (uspešnico) o njem. V pisarni se s svojim direktorjem zmenita, da bodo članki najprej izhajali v Nedeljskih novicah, če pa bo zanimanje veliko, bo to še šlo v natis za knjigo. Mitja takoj tudi opazi šefovo novo tajnico in poskuša z njo koketirati, ampak ona se mu ne da. Razmišlja tudi, če bi prodal Matjaževo zgodbo tujcem, vendar se mu to ne zdi pametna ideja, saj Matjaž vztraja pri petju v slovenščini – zadosten razlog, da se mu zdi loser.

27.04. – Nekako se Mitja odloči za drugo idejo, nad katero pa Mojmir niti ni tako navdušen, bo pa vseeno preveril par rokopisev. Tukaj lahko odkrijemo celo, da je Mitjev oče bil na zelo pomembnem političnem položaju in zdaj tudi sam dobiva položaje na tem področju (vendar še vedno v okviru glasbe). Kot preblisk ugotovi, da je Nastja zelo privlačna in da bi se je splačalo malo polastiti.

10.05. – Ugotovi, da se ga Matjaž izogiba, zato se odloči, da bo njegovo novo nastalo ploščo pohvalil in da se bo tako malo »omehčal«. Vseeno pa se mu zdi plošča v redu (a ne tako kot prejšnji dve), vendar v njej ne vidi profita.

14.05. – Mitja opisuje svoj seks s Hedviko iz skupine Pops & Drops. Ona je zdrogirana, zato ga pofuka kot da je na speedu, ampak kmalu zaspi, takrat pa si jo privošči še on.

19.05. – Analiza dne, o katerem sem se že razpisal v prejšnjih dveh poglavjih

22.05. – Bil je na nekem koncertu v Križankah, kjer je skoraj zapecal neko rdečelasko, vendar mu je v napoto prišel glavni urednik, zato jo je moral zapustiti. Na poti domov je v PEN klubu videl Matjaža kako pije in se odloči, da je to znak, da gre v napad na Nastjo.

Mimoza - tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo

Mojmir Zupančič – ne obstaja ne na Googlu, ne v telefonskem imeniku

Japi – kdo ve točno definicijo te besede?!?

Hedvika in skupina Pops & Drops ne obstaja, razen če so zelooo neznani

Analitično branje - 13. poglavje

13. MED FANTOMI IN SANJAČI

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: isti dan, takoj po snemanju (popravek: 19.05.)

Matjaž se ves jezen odpravi z ekipo na pijačo, kjer naročijo vino in kislo vodo, nato sledi kratek pogovor z Mitjem. Takoj ko Matjaž omeni, da so bila partizanska leta njegova najboljša (str. 71) vsa druščina (razen Mitje) odide, onadva pa se odpravita k naslednji gostilni – Romeu. Tam se spet prepleta dogodek iz prejšnjega poglavja. No, Nastja vendarle odide z Mitjem in pustita Matjaža samega, ljubosumnega in jeznega s svojo pijačo.

Slatina - voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi

Vaclav Havel - predsednik Češkoslovaške, kasneje Češke, tudi pisatelj in dramaturg

Analitično branje - 12. poglavje

12. KRVAVI ČAJ, GLOBOKA BANALNOST

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: zgleda da je že junij (str. 64) - (popravek: 19.05.)

Spomini na študij, Jonasova instalacija, spomini na počitnice v Londonu, in kako se ji je zdela smešna podoba Pimlica (ki je, mimogrede, omenjen 5x), ki si jo je ustvarila v glavi. V gostilni Romeo & Julija sreča Matjaža in Mitjo kako razpravljata o današnjem snemanju pri odprti buteljki.

Evo citata poglavja: »S tabo se ne da šaliti. Lažje se je podmorničarjem šaliti s torpedom.« (str. 68)

Odlomek se konča, da se Nastja odloči oditi z Mitjem, ker jo privlači zato, ker je čisto nasprotje Matjaža, pa verjetno tudi zato, da naredi Matjaža malo bolj ljubosumnega (zato ga tudi osvaja).

Antonin Atraud - French dramatist

Hortenzija - grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih

Vanity - the quality of being valueless or futile; "he rejected the vanities of the world"

Pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

Analitično branje - 11. poglavje

11. USNJENI ANGEL NA ROBU ČASA

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: neznan (verjetno že maj)

Mitja je napisal kritiko na Matjažev zadnji album Dotik večnosti v Glasbenem magazinu in jo celo zelo pohvalil, na drugi strani pa vseeno zapisal: »…Matjažev glas je izgubil mladostno globino, njegovo igranje na kitaro se večkrat zaplete v ritmična neravnovesja.« (str. 55) kar Matjažu, jasno, ni všeč.

Odpravlja se na snemanje, medtem ko se mu v glavi ves čas (vso poglavje) tvori neka nova pesem, katero si poskusi zapisati, vendar nikakor ne najde pisala. Postane žejen. Misli mu bežijo na dogodek iz prejšnjega poglavja, postaja ljubosumen in pogreša Nastjo ter njune skupne trenutke v Grčiji. Že ves čas mu gasilec pije živce, zdaj ko še snemat ne smejo začet, pa ga še užali (smešna situacija).

Misli znova pri Nastji in njunem potovanju v Londonu, kjer srečata podzemno postajo Pimlico. Konča se z začetkom pesmi: »…in temna je milost napela žitni klas, to je moj glas, to je Pimlico…« Ne vem, če je beseda Pimlico še v pesmi ali ne…

Leonard Cohen - is a Canadian poet, novelist, and singer-songwriter

John Wayne - born Marion Robert Morrison, popularly known as "The Duke," was an iconic, Academy Award winning, American film actor whose career began in silent movies in the 1920s.

Max Ernst - was a German Dadaist and surrealist artist.

Lutnja - glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu

Analitično branje - 10. poglavje

10. KRČI SVETLOBE, SEMENA HREPENENJA

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: 28.04.

Ne vem več, ali se je tisto iz prejšnjega poglavja »ljubkovala« z Jonasom ali Mitjem; sodeč po tem poglavju – z slednjim. Kakor koli že, odšla je na ulico in ju pustila za sabo. Na ulici ji misli znova odletijo k otroku, ko pa sreča nekega dečka, s katerim hudo flirta.

Vrne se v akademijo, v učilnico, kjer sreča samo Jonasa ter nadaljujeta s svojim ljubimkanjem. Ona proti temu ne more nič: »Jalovo se počutim, jalovo.« -(str. 53). Zdaj mi je jasno! Prejšnje poglavje se je končalo točno tam, kjer se konča tudi to poglavje – Jonasove roke se ljubimkajo z Nastjinimi, ko jih zaloti Matjaž. Njegovo ime izgovori tako, kot to Matjaž tudi sliši – kot da to ni njegovo, kot da to sploh niso besede.

»…pahljačasti svetlobi…« - prvič opazim besedo pahljača

»…pollockovsko potezo…« (str. 50) - Paul Jackson Pollock - was an influential American painter and a major force in the abstract expressionist movement. (glej sliko)

Klafeta - grd, ponošen klobuk

Franjo Tuđman – prvi predsednik Republike Hrvaške

Analitično branje - 9. poglavje

9. PRESTOLNICA BOLEČINE, JAVNA ROŽA

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: 28.04. po intervjuju z Mitjem

Matjaž ne mara več Mitjo in intervju z njim ga je čisto zmedel ter ga naredil živčnega. Odloči se, da gre proti Nastji, še prej pa si bo, seveda, spil pivo (Union). Tam sreča »fatalno« Barbaro in je takoj nad njo čisto osupel, navdušen. Sledi pitje piva in opisovanje gostov z besedama »drugorazredni« in »prvorazredni«. Išče punco, pa je ne najde, zato odide iz lokala in se odpravi proti akademiji, proti Nastji. V njegovih mislih se znova pojavi primerjava z Bogom, zaključi se dokaj pesimistično: »Definitivno izgubljen primer, brez upa zmage.« -(str. 46).

Njegovo opisovanje arhitekture je podobno Nastjinem – še en dokaz, kako sta si načina razmišljanja med Matjažem in Nastjo podobna.

Sledi srečanje Matjaža in Nastje (ter Jonasa), kjer Jonasove roke božajo »ljubkujejo« Nastjine, kar Matjaža očitno moti. Tudi za Nastjo je to en zelo neroden trenutek (kot da bi jo zalotil pri seksu), zato poskuša rešiti situacijo, vendar je prepozno. Matjaž se počuti izdanega.

Helena Dmitrovna Diakonova (skupaj z Dalijem na sliki) - In 1929 Salvador Dali met his wife Helena Diakonova, a Russian immigrant that was already married and was more than 10 years older than him. Know as "Gala" she became Dali's muse, lover, supporter and business manager. The couple was married in 1934 and she remained a major part of Dali's life up until his death.

Paul Éluard – francoski poet, bil je poročen s taisto Galo (na sliki z Dalijem) in imel z njo otroka, potem pa jo je izgubil, ko je ona odšla Daliju (in pri njem ostala). Javna roža in Prestolnica bolečine sta njegovi deli.

Dopplerjev efekt/pojav - je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Analitično branje - 8. poglavje

8. GENERACIJA ROŽ JE BILA V ROŽICAH

Dogajalni čas: 28.04. znova intervju med Matjažem in Mitjem

1. odgovor: Matjaž govori, kako lahko je (bilo) živeti, če živiš proti nečemu, kot je to on počel proti enopartijskem režimu (ki ga, mimogrede, prezira in se iz njega norčuje). Znova omenja boga (odrešeniki, božji otroci).
2. odg: Ne ve, proti čemu bi lahko bil proti danes (?)
3. odg: Iz tega odgovora menim, da je Matjaž otrok kapitalizma in se smatra za »zahodnjaka«. Nasilje, kapital in denar je nekaj kar omogoča »normalno življenje« po Matjaževih merilih.
4. Govori o šestdesetih in kako so mladi spreobrnili svet.
5. Meni, da je tisto obdobje spremenilo svet, in samo dojemanje le-njega, za vedno. »Od hipijevske odštekanosti si svet ni več opomogel, nikoli več ni postal normalen.« -(str. 40)
6. Pri nas niso naredili nič, ker potem bi dobili samo kontra-efekt.
7. Njihova generacija je veliko govorila ampak je bila ves čas zadeta/pijana.
8. Hehe, Matjaž zajebe Mitjo in mu na čudovit način odgovori na vprašanje.

Napetost med Matjažem in Mitjem se stopnjuje, verjetno zaradi Nastje.

Gesamtkunstwerk – totalno delo umetnosti; popolna umetnina

Analitično branje - 7. poglavje

7. POVRŠINA IN OMLETA

Nastjina perspektiva, dogajalni čas: verjetno še vedno 27.04. mogoče celo naslednji dan, dogajalni prostor: fakulteta/atelje/predavalnica

Nastja se osredotoči na glino, ki ji je padla na tla in dobila neko fascinantno obliko solze, ter poskuša z njo študentom razložiti kakšen pomen ima površina, kako »…glina, ki se je dotaknete z voljo po oblikovanju, ne more biti mrtva.« -(str. 36) Z zaključkom »predavanja« je zadovoljna, meni, da je dosegla svoj namen: »Nekaj se mi je posrečilo, nekaj sem jim dopovedala, napotila sem jih v neznano smer.« -(str. 36/37)

Tudi Nastja se znajde v nekakšnem transu, kjer se zaveda vsega kar jo obdaja naenkrat: »…ne morem se osredotočiti na nič posamičnega; skozme se pretaka ateljejski ritem in se prepleta z ritmom padajoče svetlobe; čas zastane.« Ne vem – morda se ji to zgodi istočasno kot Matjažu v prejšnjem odlomku; mogoče sta pač tako zelo duhovno povezana.

Nastja ugotavlja, da se Matjaž uničuje in to dejstvo sovraži.

»Ko se zavem, gledam Jonasove roke…« se ponovi dvakrat na začetku dveh zaporednih odlomkih. Jonasovo delo jo osupne, v njem (delu) najde povezavo s svojo nosečnostjo oz. z otrokom v materi.

Zadnjih par vrstic, ki, domnevam, bi imele nek bistven pomen v odlomku, ne razumem.

Str. 35: raster - steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov

Str. 37: šaman(ka) - kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje