Analitično branje - 23. poglavje

23. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI

Mitjev dnevniški zapis:

03.06. – Mitja se odpravi poiskat Nastjo, ki se je s študenti odpravila v Mestno galerijo. Na poti sreča prijatelja Tadeja z eno dobro punco, takrat pa ga prešine: »Že takrat mi je bilo jasno: zadeva postaja smrtno resna, moj poskus da bi plaval s tokom in se prilagajal svetu na tak način, da bi mi stvari, ki me obdajajo, nudile čim manj odpora, se krha!« (str. 127) Verjetno mu je jasno, da ne more bit do vseh stvari ravnodušen, odporen (še posebej, če ga obdajajo lepa dekleta).

OK, stvari se začenjajo razjasnjevat: »Ne gre mi za vprašanje velike ljubezni, to, da me mala izkušenka postaja preklemano všeč, me kvečejmu moti, gre mi za to, da stopam v naraven krogotok dogodkov. Z razumom proti instinktu, s čustvom proti veri, a ne gre pri tem za čudne sorte civilizacijsko sprevrženost?« (str. 128) Vse kaže na to, da Mitji ni všeč to dejstvo, da mu punce nič ne pomenijo (pomenijo mu samo to, da jih osvoji), kar je skregano z logiko civilizacije (oz. je že sam najboljše napisal – civilizacijska sprevrženost).

05.06. – Mitja se je 04.06. udeležil sestanka, na katerem je spoznal, da ga delo na ministrstvu za kulturo čaka, ampak šele do prihodnje pomladi, ker so prej še neke izmenjave in volitve. Če se kaj izjalovi, mu je obljubljeno drugo državniško administracijsko delo.
Razmišlja, da mora biti v odnosu do Nastje posebej pazljiv, drugače bo celo sam sebe »poškodoval«. Ironično, govori pa o sebi kot virusu (lol).

Potem gre ven na pijačo, kjer sreča v Saxu Matjaža (treznega!) z eno zelo mlado (pa vendar polnoletno) punco (glej sliko). Tako, si misli Mitja, bo njegovo delo z Nastjo samo še lažje.