Analitično branje - 24. poglavje

24. KDO NEKI SEDI PRVOOSEBNO

Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: na dan koncerta

Matjaž se pripravlja na svoj nastop v svoji sobici za odrom, in se pritožuje, kakšni nesposobneži so mu obljubljali perfekten zvok. Na koncu koncev sta mu na pomoč priskočila Edi in Miha.

Nato Matjažu pobegnejo misli nazaj na Nastjo, na njuno ljubezen in na to, da je on pravzaprav star in ne ve, zakaj se sploh podi za mladimi dekleti. To je jasno razvidno iz tega citata:

»Vem, vem, zastonj se plazim za mladoletnicami, čas je otrok v peskovniku in kralj na prestolu, vedno zahteva vse, nikdar nisem bil in ne bom guru, moja senca se daljša, mladost drugih ni nalezljiva, ne morem se je navzeti, še nekaj verzov, še nekaj besed z oguljenimi rokavi, še kupček, obledelih prepisov, in lahko bom zaprl štacuno.«

Nato ga zadane en 'šok' odtujenosti in se malo zamisli nad sabo. Ugotovi, da je on sam nič, njega ni, in tako ne more Nastja ljubiti nekoga – nikogar, ker ona je. Nato se odpravi pit whiskey. Zasledimo eno lepo igro besed:

»…ampak stanje. Sranje, zabrbljam, moje brbončice dišijo po bourboinu.«

Obišče ga Mitja in si ogleduje nered v sobi, ter se malo menita o pesmih, katere bo Matjaž nocoj zaigral. Pride do zanimivega pogovora, v katerem Matjaž ugotovi, da se mu Mitja gnusi, da v Mitjevih očeh trepeta nelagodje – verjetno zato, ker ga je malce sram, da mu krade punco oz. da se vmešava v njegov teritorij. Tega Matjaž seveda še ne ve. Ve pa, da je Mitja njegovo totalno nasprotje.

Nato v sobico vstopita »bradač« in nek mlad fantič, ki sliši po imenu tonski mojster. Sporočita mu, da lahko s koncertom pričnejo. Matjaž je pripravljen, dovolj od pijače »zmehčan«, tudi kitara je uglašena. Nato tudi eden izmed biserov v romanu:

»Džungla se je pritajila, ko je zajodlal slovenski kralj divjine.«

Kratke priprave na nastop, preostanek žganja izpije na dušek. Stopi na oder, zavese so še vedno prikrite in opazuje prisotne. Zavesa se razgrne, in prične se nastop; publika ga toplo sprejme. Sede na stol, pozdravi goste, in prične s pesmijo: V narečju ljubljenja je čivknil šepav trubadur

Charles Bukowski – poet in novelist, tudi velik ljubitelj alkoholnih napitkov (več)

Villon - morda François Villon francoski poet iz 15. stoletja?

Janus - In Roman mythology, Janus was the god of gates, doors, doorways, beginnings, and endings. His most apparent remnants in modern culture are his namesakes, the month of January and the caretaker of doors and halls: Janitor.