Analitčno branje - 2. poglavje
Nastja – v svojem ateljeju – verjetno še vedno 26.4. – gnete glino in ustvarja kip, misli se ji vedno znova vračajo Matjažu, o njegovih čutnih rokah, ki so jo znale tako spretno zadovoljiti. Potem se zamisli, kakšna zguba je Matjaž, in ob tej misli tudi , bolj ali manj, ostane.
Vso poglavje rada opazuje, ocenjuje in opisuje arhitekturo okoli nje (soba, v kateri je; stavba v kateri je soba; itd.).
Ne zna računat – meni da je dvajset kvadratnih metrov enako dvajsetim kubičnih metrov.
»Milijon pomnoženo s tristo petinšestdeset krat sto let, to je, to je … petintrideset milijard šeststo milijonov sanjarij.« (str. 11) - narobe – 1.000.000 x 365 x 100 = 365.000.000.00
Misli se ji vrnejo k otroku. Ob tej misli ji postane slabo. Tu tudi nastopi ena in edina izgovorjena beseda v poglavju (»dušeče«).
Muha, ki še vedno ni padla na mizo, je pokazatelj, kako hitro ji misli tečejo.
V zadnjem odlomku pokaže, kako zelo pozna Matjaža, vendar ji to ne da potuje, temveč ga zaradi tega ima še manj rada.
Ležeči tisk ne vem kaj pomeni, sem pa ugotovil, da nekako ležeče besede spadajo skupaj samo po odlomkih (npr. »samo« se ponovi 3x v zadnji povedi v predzadnjem odstavku).
»Nad mizo je zrak.« (vse na str. 10) - v tej obliki se ponovi 3x, v podobni obliki se ponovi še 3x zraven.
Idolatrija (str. 9) - čaščenje, oboževanje idolov
P.S.: Slik odlomka ni, ker ni pomembnejših zapiskov oz. vse lahko najdete tukaj, če pa želite (oz. si knjige niste kupili in bi radi prebrali nadaljevanje knjige) mi sporočite preko komentarja ali maila pa bo tudi to zrihtano.
UPDATE: sošolčevi zapiski
Nastja v svoji sobi gnete glino in oblikuje kip (ne plastiko). Razmišlja o Matjažu in njegovih rokah. Spomni se na otroka in kako je otrok tudi del Matjaža. Ob tej ideji ji postane tesno, dušeče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar