Analitično branje - 5. poglavje

5. DRSENJE, ORNAMENTALIKA KRVI

Nastjina perspektiva – znova opazuje arhitekturo stavbe v kateri je študirala in zdaj poučuje. Sprašuje se o smislu življenja?

Terpentin - z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv

Nastjo tukaj spremljajo čudni občutki, obenem jo je strah in je vesela, da je tukaj.

Prvič v romanu se pojavi Jonas in takoj opazimo, da ima nek poseben vpliv na Nastjo. Iz njunega prvega dialoga, po mojem mnenju Nastja gleda nanj, in na njegovo željo po fukanju, takole: »Pofukal me boš, če boš priden in se zato bolj potrudil!« Seveda, se lahko motim.

»…prikriti krvavosti, krvavičnosti, ukrvavičenosti kiparsta, …« - str. 26 - igra besed

Fikus - divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi

»…dekolte je renoirovski.« - str. 27 – Renoir – francoski slikar – impresionist (glej sliko)

Bogdan Sterle - oseba ne obstaja (vsaj na Googlu ali pa v telefonskem imeniku ga ni - preverjeno)

Iz pogovora med Nastjo in dekanovo tajnico ne ugotovim, katera je bolj neumna. Vse bolj imam namreč občutek, da Nastja niti ni glih inteligentna. Če ji Jonas reče, da bi jo rad pofukal, sklepamo, da se je že med njima nekaj razvijalo, ona pa si šele sedaj reče, »zdi se mi, da sem mu všeč.« Mogoče pa je vseeno mislila na to, da jo ima Jonas resnično rad in da se mu to ne zdi samo one-night-stand razmerje.

UPDATE - sošolčevi zapiski

Nastja – 17. 04.(?) Akademija za umetnost (?)

Nastja opisuje arhitekturo stavbe v katero vstopa, ko enkrat vstopi se ji zdi kot grobnica, vendar se to kmalu spremeni, ko pomisli na študente in študentke. Na vrhu stopnišča sreča svojega učenca Jonasa, ki je postaven. Ta jo neposredno osvaja. Ona pa ne užaljeno morda celo polaskano odide v pisarno dekana, kjer se spomni na Matjaža.

>…je izumil slikarstvo drsenja

Durrel: Aleksandrijski kvartet – delo (tetralogija), ki opisuje en dogodek iz perspektiv štirih oseb (podobno kot Pimlico)